FFS so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

Kazalec prikazuje prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter porabo FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi).

Kazalec ne upošteva (zaradi nerazpoložljivosti zanesljivih podatkov) porabe FFS na drugih nekmetijskih zemljiščih (npr. železnice, ceste, zelenice, golf igrišča in druga športna igrišča), kjer se prav tako izvajajo ukrepi varstva rastlin ob uporabi FFS. Ta kategorija zemljišč predstavlja v Sloveniji po različnih ocenah tudi več kot 50.000 ha. Zaradi tega so trenutni podatki porabe FFS na hektar obdelovalnih površin višji kot bi bili, če bi upoštevali dejanske površine, kjer se FFS uporabljajo.

FFS (podskupina pesticidov) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki učinkujejo na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode in tako varujejo rastline. Glede na izhodiščno leto sistematičnega spremljanja podatkov, 1992, se je poraba FFS v Sloveniji do leta 2007 skoraj prepolovila. Če smo še leta 1992 porabili 2.031 ton FFS, je njihova skupna poraba v naslednjih petnajstih letih precej padla in v letu 2007 znašala le še 1.155 ton. Podatki o skupni porabi FFS v zadnjem 10-letnem obdobju kažejo, da le-ta ostaja večinoma nespremenjena in znaša v povprečju približno 1.100 ton. V letu 2019 smo zabeležili še nekoliko nižjo porabo in sicer 942 ton.

Poraba FFS na enoto obdelovalne površine (njive in vrtovi, trajni nasadi) je v analiziranih zadnjih desetih letih (2009–2019) precej enakomerna. Poraba znaša približno 5,4 kg aktivne snovi na hektar v tem obdobju, nihanja med leti pa so predvsem posledica vremenskih razmer. Glede na 10-letno povprečje smo v letu 2019 zabeležili najmanjšo skupno porabo FFS in sicer 4,7 kg aktivne snovi na hektar obdelovalne površine.

Pri obravnavi prikazane porabe na hektar obdelovalne površine je treba upoštevati, da je le-ta nekoliko precenjena, saj podatek o zemljiščih ne zajema vseh površin, na katerih se uporabljajo FFS (kmetijska zemljišča ne-kmetov, zelenice, športna igrišča, ceste, ipd.) (UVHVVR, 2021).

Po porabi FFS na hektar obdelovalnih zemljišč se Slovenija sicer uvršča v zgornjo polovico držav EU, vendar pa smo povsem primerljivi z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi agroklimatskimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik delež trajnih nasadov – sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč, na katerih je poraba FFS (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri travinju, žitih in večini okopavin. V celotnem analiziranem obdobju (1992–2019) predstavljajo fungicidi več kot dve tretjini vseh uporabljenih sredstev za varstvo rastlin v Sloveniji. Med temi prevladujejo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla.

Trend zmanjševanja porabe herbicidov je predvsem posledica uporabe novejših skupin pripravkov z manjšim odmerkom aktivne snovi na hektar in precejšnjih sprememb v setveni strukturi, manj pa zaradi nadomeščanja uporabe herbicidov z nekemičnimi postopki uravnavanja plevela.

Poraba insekticidov, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh uporabljenih FFS, se spreminja predvsem v odvisnosti od vremenskih razmer, ki vplivajo na razvoj škodljivcev. Registracijo, promet in uporabo FFS zaradi varstva potrošnikov kmetijskih pridelkov in varstva okolja – predvsem vodnih virov – ureja zakonodaja, kjer veljajo posebne omejitve uporabe znotraj vodovarstvenih območjih.