Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji in zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Raba obnovljivih virov energije je leta 2015 znašala 1.056 ktoe, kar je 12,2 % manj kot leto prej. Največji delež je predstavljal les in druga trdna biomasa s 55,9 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija z 31,0 %. Ostali viri so: tekoča biogoriva z 2,9 %, geotermalna energija s 4,1 %, sončna energija z 3,3 % in bioplin s 2,8 % (Slika EN 18-1).

Visoka raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi, 58,3 % leta 2015 (ZGS, 2016), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe ter papirni mulj, ki se uporabljajo v industriji, vendar je njihov delež z 1 % minimalen . Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2015 463 ktoe), sledita industrija z 68 ktoe in transformacije s 52 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba lesne biomase. Od leta 2009 dalje se raba lesne biomase v gospodinjstvih povečuje, kar lahko pripišemo številnim dejavnikom: višje cene kurilnega olja, gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. Poleg tega na rabo lesa vpliva tudi kako hladna je zima. Leta 2014 je bila zima izrazito topla, zato je bila raba lesa občutno manjša kot leta 2013 in 2015. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. Po letu 2012 se raba zopet povečuje, tako da je bila leta 2015 primerljiva kot leta 2000. V transformacijah se je raba lesne biomase leta 2008 občutno povečala, zaradi sosežiga v TEŠ, TET in TE-TOL. Po tem letu les uporabljajo le v TE-TOL. Leta 2015 je bila za 158 % višja kot leta 2000. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se zaradi spodbud Ministrstva pristojnega za energijo povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)), in ostali rabi, kjer je raba energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer nastajajo velike količine prašnih delcev, ki so nevarni za zdravje, ter hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, velik vpliv na emisije ima tudi pravilno kurjenje, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2015 znašala 3.808 GWh (brez črpalne HE), kar je za 37,5 % manj kot leto prej. Manjša proizvodnja je posledica slabših hidroloških razmer. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2015 povečale za 30 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2019 naj bi bile zgrajeni še zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Skupna proizvodnja električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993, bo znašala 720 GWh.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija, sončna energija ter tekoča biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih substratov, zmanjšanje pa se je nadaljevalo tudi v letih 2014 in 2015. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2013 narašča. V zadnjih letih se raba tekočih biogoriv zmanjšuje, kot posledica ukinitve subvencij za primešavanje biogoriv. Raba geotermalne (toplotne črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije počasi narašča. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah, pri čemer se je rast v zadnjih dveh zaradi spreminjanja sheme podpor močno upočasnila. Skupna raba geotermalne energije se prav tako povečuje, zlasti na račun toplotnih črpalk. Skupna raba ostalih OVE se je v letih 2010-2015 povečala za 22 %.

Raba obnovljivih virov je leta 2015 predstavljala 16,4 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami ter tudi veliki zavezanci po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za energijo. Proizvodnjo električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (za več informacij glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE). Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, vendar od leta 2014 naprej samo 100 % biogoriva, ne več primešana, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o obnovljivih virih energije v prometu (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-28 je leta 2015 raba obnovljivih virov predstavljala 12,9 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 5,3 odstotne točke, raba OVE pa za 113 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2015 imela Švedska s 37 %, najnižjega pa Malta z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 tako kot v Sloveniji močno prevladuje lesna biomasa (45 %), sledijo hidroenergija (14 %), vetrna energija (12 %), tekoča biogoriva (7 %), bioplin (7 %), sončna energija (6 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %). V obdobju 2000-2015 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in tekoča biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.