[VD09] Kakovost celinskih kopalnih voda
Ključno sporočilo
Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.
Definicija
Kazalec prikazuje površinske celinske kopalne vode v Sloveniji ter njihovo kakovost Kopalne vode so odseki na rekah in jezerih, namenjeni izključno
kopanju. Določeni so tam , kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za
dejavnost kopališč.
Kopalne vode delimo na:
• kopalna območja – so območja v naravnem okolju, kjer se kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno pa je spremljanje kakovosti vode, ;
• naravna kopališča - imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode, kopanje pa je organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred utopitvami.
Grafi
Zbirka podatkov o kakovosti vode na naravnih kopališčih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2004-2009); Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih, Agencija RS za okolje, 2016
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odlična/skladna s priporočenimi zahtevami | število | 5 | 7 | 8 | 6 | 8 | 9 | 14 | 13 | 9 | 14 |
| vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami | število | 10 | 9 | 15 | 16 | 13 | 24 | 25 | 26 | 26 | 26 |
| slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami | število | 7 | 9 | 3 | 2 | 5 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| klasifikacija ni mogoča (nezadostno vzorčenje) | število | 1 | |||||||||
| odlična/skladna s priporočenimi zahtevami | % | 27.8 | 38.9 | 44.4 | 33.3 | 44.4 | 36 | 56 | 50 | 34.6 | 53.8 |
| vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami | % | 55.6 | 50 | 83.3 | 88.9 | 72.2 | 96 | 100 | 100 | 100 | 100 |
| slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami | % | 38.9 | 50 | 16.7 | 11.1 | 27.8 | 4 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| klasifikacija ni mogoča (nezadostno vzorčenje) | % | 5.5 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2014 | 2015 | ||||||||||
| odlična/skladna s priporočenimi zahtevami | število | 11 | 12 | ||||||||
| vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami | število | 26 | 26 | ||||||||
| slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami | število | 0 | 0 | ||||||||
| klasifikacija ni mogoča (nezadostno vzorčenje) | število | ||||||||||
| odlična/skladna s priporočenimi zahtevami | % | 42.3 | 46.2 | ||||||||
| vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami | % | 100 | 100 | ||||||||
| slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami | % | 0 | 0 | ||||||||
| klasifikacija ni mogoča (nezadostno vzorčenje) | % | 0 | 0 |
Agencija RS za okolje, 2016
Agencija RS za okolje, 2016
Agencija RS za okolje, 2016
Cilji
Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.
Komentar
Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer)
ter občasno še na okoli 100 lokacijah odvzemnih mestih, kjer so se kopalci v večjem ali manjšem številu tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je
začelo redno izvajanje državnega monitoringa v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo. Monitoring redno poteka na kopališčih z upravljavcem ter na
kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu že tradicionalno kopajo.
Na celinskih vodah je bilo leta 2004 določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna
kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda do
leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 14 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 23 v letu 2009 monitoring kakovosti kopalnih
voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi
kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so bili območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in
hrano.
Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na nekaterih
mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 celo tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske
parametre, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.
Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih
laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), ne kažejo kemijskega
onesnaženja. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki
so se preskušali v okviru monitoringa v obdobju 2004 - 2009, so le občasno pokazali kratkotrajno neskladnost zaradi fekalnega onesnaženja; ta so se
pogosteje pojavljala le ob obilnejših padavinah na reki Krki, na vseh ostalih lokacijah pa je bila neskladnost vzorcev zelo redka.
Viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki
onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine teles kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: izločki
iz nosu, žrela, pljuč, oči, ran, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka
vode, temperature, sončnega sevanja in sedimentacije.
Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanja zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in
zagotavljati ustrezno varnost in higieno zanjo. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene
vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na
obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo). Možne so tudi poškodbe. Izpostavljenost je možna
tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo ipd.).
Izkušnje kažejo, da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda. Epidemiološke študije navajajo
še okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg, saj nekatere vrste lahko povzročajo
zdravstvene težave (vnetje kože, alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter
identifikacija virov onesnaženja in njihovo zmanjšanje. Tudi zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah je potrebna dodatna previdnost. Pozorni moramo biti
na kakršno koli onesnaženje na obali (iztrebki, ostri predmeti, alge), na površini vode (odpadki, madeži, gošče), v vodi in na dnu vode, vidljivost mora
biti do dna, na ovire v vodi (preplet korenin in alg, objekti v vodi, odpadki, stabilnost tal) in rabo vode. Po kopanju se priporoča tuširanje. Pri
dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, vnetja oči in sprememb v
očesni leči (siva mrena), staranja kože, nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam, toku vode - brzicam, nepregledni globini vode
idr.Organokositrove spojine, ki so se leta 2008 in 2009 analizirale tudi v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi prisoten
aditiv barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo se v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih,
plenicah itd. Zaznane količine organokositrovih spojin v spodnjem toku reke Krke leta 2009 z zdravstvenega vidika ne ogrožajo varnosti kopanja.
V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) in v ta namen je bil noveliran
Zakon o vodah in prenovljen Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03 in 88/04). Sprejeta sta
bila dva nova predpisa - Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih
voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa sta med drugim uvedla tudi spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje
se v okviru monitoringa spremljata izrazitejša indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na preskuse ne
kažeta izrazitega fekalnega onesnaženja celinskih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja
kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti.
V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih
značilnosti obravnavane kopalne vode in njenega prispevnega območja ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove
dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode. Profili kopalnih voda vključujejo tudi ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg in so
objavljeni na spletnih straneh: (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_p…).
Metodologija
Podatki za Slovenijo
:
Cilji so povzeti po
:
Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda
(kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št.
79/03 in 96/06) v obdobju 2004-2009.
Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS
(kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju kakovosti
kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.
Izvorna baza podatkov
: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil takratni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) (zdaj
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)), od leta 2003 do 2009 pa je upravljal zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca. Od leta
2010 dalje celotno zbirko podatkov o površinskih kopalnih vodah vodi Agencija RS za okolje (ARSO).
Skrbnik podatkov
: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) (v preteklosti Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) in Agencija RS za okolje (ARSO)).
Datum zajema podatkov
: julij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov
: Podatki so prikazani za obdobje 2004-2015.
Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost
leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) in občasno na okoli 100 odvzemnih mestih,
kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Meritve so zagotavljali upravljavci, po en vzorec na večini mest Zdravstveni inšpektorat RS, nekatere
občine ter takratni območni zavodi za zdravstveno varstvo. Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bila na
površinskih vodah poleg kopališč z upravljavcem prvič uradno določena kopalna območja - odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo; na
teh območjih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na
naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma
Nacionalni laboratorij za okolje in hrano in vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča,
tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih
vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi
za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.
Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala po kriterijih državnih predpisov in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna
direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državni predpis, kopalno vodo pa se je ocenilo kot celoto in
sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem
številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih.
Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje
voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se
meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi
streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti v vrednotenje niso bili vključeni.
Metodologija obdelave podatkov
: Na sliki VD9-3 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in skladnost z
zahtevami za parametre iz do tedaj veljavnih predpisov. Na slikah VD9-1 so zbrani podatki o kakovosti celinskih kopalnih voda glede na zahteve kopalne
direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala na osnovi senzoričnih ocen treh
fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskušanj dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne
bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki
zahteva spremljanje le dveh mikrobioloških parametrov. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno
in slabo), predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi
koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni
direktivi 76/160/EGS v preteklosti pri vrednotenju niso bili upoštevani.
Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki sta jih do leta 2009 skupaj
pripravljala Agencija RS okolje in takratni Inštitut za varovanje zdravja RS, od takrat dalje pa poročila pripravlja Agencija RS okolje. Skladnost kopalnih
voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Na slikah VD9-4, VD9-5 in VD9-6 so
prikazane celinske kopalne vode v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja.
Informacija o kakovosti
- Prednosti in slabosti:
Prednosti:
Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv le za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju
zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri in
njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzema zahteve kopalne
direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode npr. ob oz.
po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno le na mikrobioloških parametrih po zahtevah kopalne direktive
2006/7/ES. Metodologija določa razvrščanje kopalnih voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) na osnovi 4 letnega niza podatkov, do zagotovitve
le-tega pa predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS.
Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS
za okolje, izvajalci pa so Nacionalni laboratoriji za okolje in hrano oziroma takratni območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Slabosti:
Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci kopališč, ki so s podatki razpolagali in
oteževali njihovo javnost. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske
komisije. Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, ni podatkov, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo
lokalne skupnosti glede na razpoložljiva sredstva.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost:
1
Točnost:
1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)
Časovna primerljivost:
2 (zaradi 2 različnih metodologij v preteklih letih)
Prostorska primerljivost:
1