[VD09] Kakovost celinskih kopalnih voda
Ključno sporočilo
Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda kažejo občasna mikrobiološka onesnaženja, ki so izrazitejša ob nestanovitnem vremenu.
Definicija
Kazalec prikazuje celinske kopalne vode v Sloveniji, njihovo kakovost ter delež vzorcev, skladnih s predpisi.
Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč. Glede na upravljavski vidik jih delimo na:
• kopalna območja – so območja,kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem.
• naravno kopališče - je kopalna voda na vodnem telesu površinske vode ali njegovem delu, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, kjer je kopanje organizirano in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo.
Grafi
Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odvzeti vzorci za mikrobiološka preskušanja | število | 166 | 151 | 166 | 148 | 208 | 184 | 233 | 181 |
| mikrobiološko skladni vzorci | število | 82 | 77 | 94 | 100 | 145 | 112 | 140 | 123 |
| mikrobiološko skladni vzorci | % | 49 | 51 | 57 | 68 | 70 | 61 | 60 | 68 |
| odvzeti vzorci za fizikalno kemijske preskušanja | število | 132 | 132 | 78 | 108 | 172 | 140 | 194 | 169 |
| fizikalno-kemijsko skladni vzorci | število | 83 | 105 | 22 | 83 | 114 | 94 | 136 | 111 |
| fizikalno-kemijsko skladni vzorci | % | 63 | 80 | 28 | 77 | 66 | 67 | 70 | 66 |
Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija RS za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010)
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| naravna kopališča - odvzeti vzorci | število | 24 | 24 | 28 | 28 | 28 | 28 |
| naravna kopališča - mikrobiološko skladni vzorci | % | 92 | 96 | 100 | 100 | 100 | 100 |
| naravna kopališča - fizikalno-kemijsko skladni vzorci | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
| kopalna območja - odvzeti vzorci | število | 115 | 199 | 184 | 169 | 167 | 233 |
| kopalna območja - mikrobiološko skladni vzorci | % | 82 | 71 | 84 | 82 | 76 | 88 |
| kopalna območja - fizikalno-kemijsko skladni vzorci | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija RS za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010)
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami | število | 5 | 2 | 7 | 10 | 5 | 15 |
| neskladna kopalna voda | število | 7 | 9 | 3 | 2 | 5 | 1 |
| skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami | število | 5 | 7 | 8 | 6 | 8 | 9 |
| nezadovoljivo vzorčenje | število | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami | % | 27.8 | 11.1 | 38.9 | 55.6 | 27.8 | 60 |
| neskladna kopalna voda | % | 38.9 | 50 | 16.7 | 11.1 | 27.8 | 4 |
| skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami | % | 27.8 | 38.9 | 44.4 | 33.3 | 44.4 | 36 |
| nezadovoljivo vzorčenje | % | 5.5 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Agencija RS za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Geodetska uprava RS, 2009
Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2009
Agencija RS za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Geodetska uprava RS, 2009
Cilji
Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.
Komentar
Do vstopa Slovenije v EU (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) ter občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje monitoringa, poleg kopališč z upravljavcem tudi na novo določenih kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo.
Na celinskih vodah je bilo leta 2004 določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27 (VD9-4, VD9-5 in VD9-6), ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavljal upravljavec kopališča, na 14 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 23 v letu 2009 pa je monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje.
Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na mestih spremenljive kakovosti pa tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državno in evropsko zakonodajo.
Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) v obdobju 2004-2009, ne kažejo kemijskega onesnaženja, pač pa le posamična preseganja mikrobioloških parametrov. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki se preskušajo v okviru monitoringa, so indikatorji fekalnega onesnaženja; ta onesnaženja so kratkotrajna in se pogosteje pojavilo le ob obilnejših padavinah na reki Krki, na vseh ostalih lokacijah pa le občasno. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih ni izrazitega trenda izboljševanja ali poslabševanja.
Viri onesnaženosti površinskih kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, izločki iz oči in žrela kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode.
Izkušnje kažejo da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe kože in sluhovoda, tuje epidemiološke študije pa navajajo tudi okužbe prebavil, oči ter akutno febrilno okužbo dihal. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do rdečin, opeklin kože, staranja kože, nastanka kožnega raka idr.
V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) in v ta namen je bil noveliran Zakon o vodah ter sprejeta dva nova predpisa: Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa med drugim prinašata spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Nove zahteve se bodo uveljavljale postopoma - vse do leta 2015, ko mora čim več kopalnih voda ustrezati predpisanim standardom kakovosti.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda (kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 79/03 in 96/06).
Izvorna baza podatkov: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ); od leta 2003 dalje upravlja IVZ zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, zbirko podatkov o kopalnih območjih pa ministrstvo, pristojno za okolje oz. Agencija RS za okolje (ARSO).
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Agencija RS za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov: 16. junij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za obdobje 1996-2003 in 2004-2009.
Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v starih Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) in občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Meritve so zagotavljali območni zavodi za zdravstveno varstvo glede na razpoložljiva sredstva, nekatere občine, upravljavci in Zdravstveni inšpektorat RS. Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bila na površinskih vodah, razen na naravnih kopališčih z upravljavcem, prvič uradno določena kopalna območja – odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo in na katerih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje.
Vir za kazalec v obdobju 1996-2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.
Skladnost kopalne vode se ocenjuje po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva predpisuje manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državna zakonodaja, kopalno vodo pa ocenjuje kot celoto in sicer je neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ne ustreza predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrsti v razred neskladnih.
Metodologija obdelave podatkov:
Na sliki VD9-1 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavne zakonodaje.
Na slikah VD9-2 in VD9-3 so zbrani podatki o kakovosti celinskih kopalnih voda glede na zahteve državne zakonodaje in kopalne direktive 76/160/EGS. Skladnost kopalnih voda je določena na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskušanj treh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)). Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki jih skupaj pripravljata Agencija RS za okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode državnega pomena oz. tiste, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (25 kopalnih voda).
Na slikah VD9-4, VD9-5 in VD9-6 so prikazana celinske kopalne vode v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Leta 2004 je bilo določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27 celinskih kopalnih voda.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalne direktive le za kopalne vode državnega pomena oz. tiste, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive.
Higienske zahteve za kopalne vode so na državnem nivoju določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode ob oz. po obilnih padavinah.
Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so upravljavci kopališč, ki s podatki razpolagajo in otežujejo njihovo javnost. Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in predpisanih higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode državnega pomena oz. tiste, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (25 kopalnih voda). Za ostale »kopalne vode« ni podatkov/informacij, ker se ne izvaja monitoring po parametrih, predpisanih za kopalne vode.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)
Časovna primerljivost: 2 (zaradi 2 različnih metodologij v preteklih letih)
Prostorska primerljivost: 1