[PO32] Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč
Ključno sporočilo
Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2018 zmanjšali za 1,3 % glede na leto prej, pri čemer dobro polovica ali 56,2 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 6,4 %. Največji delež izpustov (49 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.
Definicija
Kazalec Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč vključuje dva podkazalca, in sicer izpusti TGP, ki so posledica krčitev gozdov, in izpusti TPG, ki so posledica širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč. Prvi podkazalec kaže gibanje izpustov, ki nastanejo zaradi spreminjanja gozdnih zemljišč v ostale rabe zemljišč, npr. njivske površine, travinje itd. Kazalec je pomemben, saj krčitve gozdov povezujemo tudi z izgubo habitatov prostoživečih živali in vplivi na biotsko raznovrstnost ter podobo krajine. Drugi podkazalec kaže gibanje izpustov, ki so rezultat spreminjanja rabe (ostalih) zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča, kar vključuje vsa zemljišča na katerih so stavbe, ceste, parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga infrastruktura, ki služi za opravljanje človeških dejavnosti. Kazalec je pomemben tudi z vidika trajne izgube zemljišč, ki zagotavljajo pridelavo hrane, krme, lesa ali ekosistemske storitve.
Grafi
| Vrednost kazalca leta 2005 | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018 | |
|---|---|---|
| 2005 | 617,50 | |
| 2010 | 420,67 | |
| 2011 | 424,66 | |
| 2012 | 428,99 | |
| 2013 | 206,42 | |
| 2014 | 204,51 | |
| 2015 | 202,92 | |
| 2016 | 200,63 | |
| 2017 | 198,87 | |
| 2018 | 196,23 |
| Vrednost kazalca leta 2005 | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018 | |
|---|---|---|
| 2005 | 695,24 | |
| 2010 | 520,94 | |
| 2011 | 507,08 | |
| 2012 | 493,21 | |
| 2013 | 391,81 | |
| 2014 | 371,07 | |
| 2015 | 350,13 | |
| 2016 | 330,37 | |
| 2017 | 310,40 | |
| 2018 | 290,43 |
Cilji
Državni cilji zmanjšanja izpustov, ki so določeni v OP TGP, v obdobju do leta 2020 po Odločbi 406/2009/ES ne vključujejo izpustov in ponorov povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom.
Komentar
Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so leta 2018 znašali 196,2 kt CO2 ekv. Ti izpusti v zadnjih letih ostajajo na podobni ravni (Slika PO32-1), saj so se zmanjšali za 4,9 % glede na leto 2013 oz. za 1,3 % glede na leto 2017. V zadnjih letih je bila večina ali približno tri četrtine krčitev po površini zaradi sprememb v kmetijska zemljišča, preostalo pa v glavnem zaradi širitve naselij, gradnje infrastrukture ali rudarske dejavnosti. Vendar pa velikost izpustov zaradi sprememb gozdnih zemljišč v kmetijska ni sorazmerna temu posegu po površini. Velikost izpustov zaradi krčitev gozdov z namenom osnovanja kmetijskih zemljišč je bila v letu 2018 enaka 110,4 kt CO2 ekv, kar predstavlja 56,2 % vseh izpustov zaradi krčitev gozdov. V obdobju 2010−2018 so se izpusti zaradi krčitev gozdov zmanjšali za 53,4 %, v obdobju 2005−2018 pa za 68,2 %.
V letu 2018 so bili izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča 290 kt CO2 ekv in so se zmanjšali za 6,4 % glede na leto prej. Največji delež izpustov (49 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča, ki mu sledi širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na gozdna zemljišča, ki je v letu 2018 znašalo 18 %. Preostala tretjina izpustov je posledica pozidave ali gradnje infrastrukture na ostalih zemljiščih. Trend izpustov zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč je padajoč že vse od leta 2005 dalje (Slika PO32-2). Razloge za ta trend lahko iščemo v manjšem obsegu gradnje stanovanj, ki je bil posledica globalne finančne krize po letu 2009, manjšem obsegu krčitev gozdov in spremembah kmetijske zemljiške politike. Izpusti zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč so bili leta 2018 glede na raven izpustov iz leta 2010 manjši za 44,2 %, glede na leto 2005 pa za 58,2 %.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni.
Metodologija izračuna
Kazalec Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč (kt CO2 ekv) vključuje dva podkazalca, in sicer izpusti TPG zaradi krčitev gozdov (kt CO2 ekv) in izpusti TPG zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča (kt CO2 ekv). Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
- izpusti TGP zaradi krčitev gozdov, ki obsegajo:
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v njivske površine,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v travinje,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v mokrišča,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v druga zemljišča;
- izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna, ki obsegajo:
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe njivskih površin v naselja,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe travinja v naselja,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe mokrišč v naselja,
- izpusta CO2 in N2O zaradi spremembe drugih zemljišč v naselja.
Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov se izračunajo kot seštevek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi spremembe rabe gozdnih zemljišč v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja oz. druga zemljišča. Vključujejo izpust CO2, ki ga izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, in neposredni ter posredni izpust N2O, ki ga izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.
Izpusti TPG zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna se izračunajo kot seštevek izpustov TPG, ki nastanejo zaradi spremembe gozdnih zemljišč, njivskih površin, travinja, mokrišč in drugih zemljišč v naselja. V kontekstu nove uredbe na področju LULUCF (tj. Uredba 2018/841) se pozidana in sorodna zemljišča imenujejo naselja, čeprav vsebujejo vse kategorije zemljišč, ki so povezana z urbanizacijo. Vključujejo izpust CO2, ki ga izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, in neposredni ter posredni izpust N2O, ki ga izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru spremembe trenda je treba ugotoviti, kaj je glavni vzrok povečanja izpustov. Predvsem v zvezi z izpusti, ki so posledica širjenja naselij oz. pozidanih in sorodnih zemljišč, bi bilo treba pripraviti oceno, koliko rodovitnih zemljišč v Sloveniji je še dopustno prepustiti pozidavi z ustreznim upoštevanjem njihove bonitete.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Izpusti TGP zaradi spemembe rabe zemljišč je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč
|
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
|---|---|---|---|---|
|
Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov |
kt CO2 ekv |
UNFCCC |
marca za leto X − 2 |
15.03.2020 |
|
Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna |
kt CO2 ekv |
UNFCCC |
marca za leto X − 2 |
15.03.2020 |
Podatki za obdobje: 2005, 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Točnost podatkov se v zadnjih letih izboljšuje zaradi boljše razpoložljivosti podatkov, na podlagi katerih se izračunavajo emisijski faktorji. Slabost kazalca so prostorski podatki, ki so potrebni za izračun izpustov. Ti so sicer na voljo v vektorski obliki na letni ravni, vendar so za ugotavljanje sprememb rabe zemljišč neustrezni oz. nezanesljivi. Podatki o površinah in spremembah rabe zemljišč za potrebe poročanja UNFCCC se zato ugotavljajo na sistematični kilometrski mreži s točkovnim vzorčenjem.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1