KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2020 zmanjšali za 0,8 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico ali 56 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 6,4 %. Največji delež izpustov (56 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.


Kazalec Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč vključuje dva podkazalca, in sicer izpusti TGP, ki so posledica krčitev gozdov, in izpusti TPG, ki so posledica širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč. Prvi podkazalec kaže gibanje izpustov, ki nastanejo zaradi spreminjanja gozdnih zemljišč v ostale rabe zemljišč, npr. njivske površine, travinje itd. Kazalec je pomemben, saj krčitve gozdov povezujemo tudi z izgubo habitatov prostoživečih živali in vplivi na biotsko raznovrstnost ter podobo krajine. Drugi podkazalec kaže gibanje izpustov, ki so rezultat spreminjanja rabe (ostalih) zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča, kar vključuje vsa zemljišča na katerih so stavbe, ceste, parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga infrastruktura, ki služi za opravljanje človeških dejavnosti. Kazalec je pomemben tudi z vidika trajne izgube zemljišč, ki zagotavljajo pridelavo hrane, krme, lesa ali ekosistemske storitve.


Grafi

Slika PO32-1: Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov leta 2005 in v obdobju 2010−2020
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2020
2005 593,90
2010 411,84
2011 416,39
2012 421,27
2013 210,26
2014 207,54
2015 205,36
2016 202,43
2017 199,97
2018 196,68
2019 195,19
2020 193,62
Slika PO32-2: Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča leta 2005 in v obdobju 2010−2020
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2020
2005 668,65
2010 500,37
2011 489,18
2012 477,99
2013 374,08
2014 352,56
2015 330,78
2016 313,91
2017 296,77
2018 279,64
2019 262,81
2020 245,99

Cilji

Državni cilji zmanjšanja izpustov, ki so določeni v OP TGP, v obdobju do leta 2020 po Odločbi 406/2009/ES ne vključujejo izpustov in ponorov povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom.


Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so leta 2020 znašali 193,6 kt CO2 ekv. Ti izpusti v zadnjih letih ostajajo na podobni ravni (Slika 13), saj so se zmanjšali za 8 % glede na leto 2013 oz. za 0,8 % glede na leto 2019. V zadnjih letih je bila večina ali približno tri četrtine krčitev po površini zaradi sprememb v kmetijska zemljišča, preostalo pa v glavnem zaradi širitve naselij, gradnje infrastrukture ali rudarske dejavnosti. Vendar pa velikost izpustov zaradi sprememb gozdnih zemljišč v kmetijska ni sorazmerna temu posegu po površini. Velikost izpustov zaradi krčitev gozdov z namenom osnovanja kmetijskih zemljišč je bila v letu 2020 enaka 108,8 kt CO2 ekv, kar predstavlja 56 % vseh izpustov zaradi krčitev gozdov. V obdobju 2010−2020 so se izpusti zaradi krčitev gozdov zmanjšali za 53 %, v obdobju 2005−2020 pa za 67,4 %.

V letu 2020 so bili izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča 246 kt CO2 ekv in so se zmanjšali za 6,4 % glede na leto prej. Največji delež izpustov (62,6 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča, ki mu sledi širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na gozdna zemljišča, ki je v letu 2020 znašalo 33 %. Preostali izpusti so posledica pozidave ali gradnje infrastrukture na ostalih zemljiščih. Trend izpustov zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč je padajoč že vse od leta 2005 dalje (Slika 14). Razloge za ta trend lahko iščemo v manjšem obsegu gradnje stanovanj, ki je bil posledica globalne finančne krize po letu 2009, manjšem obsegu krčitev gozdov in spremembah kmetijske zemljiške politike. Izpusti zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč so bili leta 2020 glede na raven izpustov iz leta 2010 manjši za 50,8,2 %, v primerjavi z letom 2005 pa za 63,2 %.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč (kt CO2 ekv) vključuje dva podkazalca, in sicer izpusti TPG zaradi krčitev gozdov (kt CO2 ekv) in izpusti TPG zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča (kt CO2 ekv). Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti TGP zaradi krčitev gozdov, ki obsegajo:
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v njivske površine,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v travinje,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v mokrišča,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v druga zemljišča;
  • izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna, ki obsegajo:
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe njivskih površin v naselja,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe travinja v naselja,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe mokrišč v naselja,
    • izpusti CO2 in N2O zaradi spremembe drugih zemljišč v naselja.

Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov se izračunajo kot seštevek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi spremembe rabe gozdnih zemljišč v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja oz. druga zemljišča. Vključujejo izpuste CO2, ki jih izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, in neposredni ter posredni izpusti N2O, ki jih izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Izpusti TPG zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna se izračunajo kot seštevek izpustov TPG, ki nastanejo zaradi spremembe gozdnih zemljišč, njivskih površin, travinja, mokrišč in drugih zemljišč v naselja. V kontekstu nove uredbe na področju LULUCF (tj. Uredba 2018/841) se pozidana in sorodna zemljišča imenujejo naselja, čeprav vsebujejo vse kategorije zemljišč, ki so povezana z urbanizacijo. Vključujejo izpuste CO2, ki jih izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, in neposredni ter posredni izpusti N2O, ki jih izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov

kt CO2 ekv

UNFCCC

(https://unfccc.int/sites/default/files/resource/svn-2022-crf-13apr22.zip)

2005, 2010−2020

marca za leto

X − 2

enkrat letno

15. 4. 2022

da

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna

kt CO2 ekv

UNFCCC

(https://unfccc.int/sites/default/files/resource/svn-2022-crf-13apr22.zip)

2005, 2010−2020

marca za leto

X − 2

enkrat letno

15. 4. 2022

da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov