[KM14] Izpusti metana in didušikovega oksida
Ključno sporočilo
Izpusti toplogrednih plinov, metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2007 v kmetijstvu zmanjšali za 10,8 %. K zmanjšanju je najbolj prispeval manjši obseg reje goveda in perutnine ter nove čistilne naprave na velikih prašičjih farmah.
Definicija
Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov, metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O) iz kmetijstva v obdobju 1986-2007. Vse več je dokazov, da metan in didušikov oksid, tako kakor drugi toplogredni plini, povečujeta temperaturo zraka in tako povzročata globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.
Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo naše obveznosti za zmanjšanje izpustov. Ti so bili ocenjeni po metodi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.
Grafi
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| 2007 | ||
|---|---|---|
| CH4 - fermentacija v prebavilih domačih živali | % | 32.9 |
| CH4 - skladiščenje živinskih gnojil | % | 22 |
| N2O - skladiščenje živinskih gnojil | % | 8.4 |
| N2O - gnojenje z živinskimi gnojili | % | 8.3 |
| N2O - gnojenje z mineralnimi gnojili | % | 7.8 |
| N2O - izpusti na paši | % | 2.6 |
| N2O - odlaganje amoniaka in NOX iz ozračja | % | 2.6 |
| N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke | % | 12.4 |
| N2O - biološka fiksacija dušika | % | 0.5 |
| N2O - razkrajanje žetvenih ostankov | % | 1.2 |
| N2O - obdelava histosolov | % | 1.2 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izpusti metana | indeks 1986=100 | 100 | 100 | 98 | 97 | 98 | 90 | 96 | 92 | 92 | 91 |
| Izpusti didušikovega oksida | indeks 1986=100 | 100 | 103 | 99 | 95 | 94 | 88 | 99 | 90 | 91 | 91 |
| Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 | indeks 1986=100 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 |
| Izpusti metana | 1000 t | 60.71 | 60.51 | 59.71 | 59.09 | 59.26 | 54.87 | 58.1 | 55.98 | 55.88 | 55.17 |
| Izpusti didušikovega oksida | 1000 t | 3.42 | 3.53 | 3.4 | 3.25 | 3.22 | 3.01 | 3.4 | 3.07 | 3.1 | 3.09 |
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | ||
| Izpusti metana | indeks 1986=100 | 87 | 84 | 87 | 85 | 92 | 90 | 93 | 88 | 85 | 86 |
| Izpusti didušikovega oksida | indeks 1986=100 | 89 | 91 | 92 | 92 | 94 | 93 | 95 | 91 | 86 | 86 |
| Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 | indeks 1986=100 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 |
| Izpusti metana | 1000 t | 52.83 | 51.3 | 52.72 | 51.84 | 55.67 | 54.52 | 56.33 | 53.64 | 51.83 | 52.19 |
| Izpusti didušikovega oksida | 1000 t | 3.03 | 3.11 | 3.16 | 3.15 | 3.2 | 3.17 | 3.24 | 3.12 | 2.94 | 2.94 |
| 2006 | 2007 | ||||||||||
| Izpusti metana | indeks 1986=100 | 87 | 90 | ||||||||
| Izpusti didušikovega oksida | indeks 1986=100 | 87 | 89 | ||||||||
| Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 | indeks 1986=100 | 92 | 92 | ||||||||
| Izpusti metana | 1000 t | 52.69 | 54.45 | ||||||||
| Izpusti didušikovega oksida | 1000 t | 2.98 | 3.03 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; Evropska agencija za okolje, 2009.
| 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Indeks 1986=100 | 100 | 101 | 99 | 96 | 96 | 89 | 97 | 91 | 91 | 91 |
| EU-27 | Indeks 1990=100 | 100 | 95 | 91 | 87 | 87 | 87 | ||||
| EU-15 | Indeks 1990=100 | 100 | 98 | 97 | 95 | 95 | 96 | ||||
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | ||
| Slovenija | Indeks 1986=100 | 88 | 87 | 89 | 89 | 93 | 91 | 94 | 90 | 86 | 86 |
| EU-27 | Indeks 1990=100 | 87 | 88 | 87 | 86 | 85 | 84 | 83 | 82 | 82 | 80 |
| EU-15 | Indeks 1990=100 | 97 | 97 | 97 | 97 | 96 | 94 | 93 | 92 | 91 | 90 |
| 2006 | 2007 | ||||||||||
| Slovenija | Indeks 1986=100 | 87 | 89 | ||||||||
| EU-27 | Indeks 1990=100 | 80 | 80 | ||||||||
| EU-15 | Indeks 1990=100 | 89 | 89 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| Skladiščenje ž. gnojil - govedo | Skladiščenje ž. gnojil - prašiči | Skladiščenje ž. gnojil - perutnina | Skladiščenje ž. gnojil - ovce, koze, konji | - | V prebavilih - govedo | V prebavilih - prašiči | V prebavilih - ovce, koze, konji | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1986 | 1000 t | 12.408 | 11.058 | 0.783 | 0.026 | 34.819 | 1.1 | 0.514 | |
| 2007 | 1000 t | 13.064 | 8.382 | 0.356 | 0.056 | 30.175 | 0.871 | 1.544 | |
| Izpusti metana v kmetijstvu | Indeks (1986=100) | 105 | 76 | 45 | 212 | 87 | 79 | 300 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| zaradi izpiranja dušika v vode | gnojenje z mineralnimi gnojili | gnojenje z živinskimi gnojili | skladiščenje živinskih gnojil | zaradi odlaganja dušikovih spojin iz zraka | paša | razkrajanje žetvenih ostankov | obdelava histosolov | biološka vezava dušika | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1986 | t | 885.892 | 525.831 | 675.472 | 865.467 | 189.497 | 76.623 | 85.59 | 93.091 | 20.036 |
| 2007 | t | 833.183 | 523.516 | 558.253 | 562.562 | 175.647 | 174.622 | 80.33 | 83.789 | 36.193 |
| Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu | Indeks 2007/1986 | 94 | 100 | 83 | 65 | 93 | 228 | 94 | 90 | 181 |
Cilji
- 8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu (1986).
Komentar
Izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva so neposredni (npr. nastajanje metana pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil ter nastajanje didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil, pri gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili, na paši, pri biološki fiksaciji dušika, pri razkrajanju žetvenih ostankov in pri obdelovanju histosolov) in posredni (npr. kot posledica odlaganja amoniaka in NOx iz ozračja ter kot posledica izpiranja dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke).
Metan nastaja pri fermentaciji krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem živinskih gnojil. Zaradi relativno velike črede in zaradi posebnosti v prebavi, prispeva v Sloveniji približno 80 % izpustov metana govedoreja.
Največ didušikovega oksida nastane med skladiščenjem živinskih gnojil in zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko didušikovega oksida prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke.
Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2007 zmanjšali od 60.700 na 54.400 ton ali za 10,3 %, izpusti didušikovega oksida pa od 3.417 na 3.028 ton ali za 11,4 %. Toplogredni učinek obeh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal od 2.334.000 t na 2.082.000 t ali za 10,8 %. Pri doseganju Kjotskih ciljev smo na področju kmetijstva približno enako uspešni kot države EU-15.
V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala govedoreja, pri kateri so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi fermentacije v prebavilih ter izpusti didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil. Zmanjšanje pripisujemo predvsem izboljšani učinkovitosti reje, saj dosegamo podoben fizičen obseg prireje z bistveno manjšo čredo kot nekoč.
K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so zelo veliko prispevale nove čistilne naprave na velikih prašičjih farmah. Z uvajanjem učinkovitejše separacije gnojevke in z gradnjo anaerobnih digestorjev za pridobivanje bioplina so se izpusti metana na vhlevljeno žival pri skladiščenju prašičjega gnoja zmanjšali za približno 20 %. Zelo so se zmanjšali tudi izpusti v perutninarstvu. Gre za zmanjšanje na račun manjšega obsega reje.
Izpusti toplogrednih plinov se niso povečali pri nobenem od pomembnejših kmetijskih virov. Zelo veliko relativno povečanje pri reji drobnice, zaradi majhnega deleža v strukturi izpustov, na skupne izpuste nima večjega vpliva. Tudi povečanje izpustov na paši ni problematično, saj so se zaradi preusmeritve v pašno rejo zmanjšali izpusti iz hlevov in gnojišč.
Slovenska zakonodaja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu ne obravnava posebej. Izjema so velike prašičje in perutninske farme, ki so dolžne po IPPC direktivi delovati po načelu »najboljših razpoložljivih postopkov«. Posredno varujejo ozračje nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda in tal, predvsem Uredba o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla. K zmanjšanju izpustov didušikovega oksida posredno prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki smo jih začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in so bili v letu 2004 vključeni v Program razvoja podeželja 2004-2006, vključuje pa jih tudi Program razvoja podeželja 2007-2013. K manjšim izpustom so posredno prispevale tudi strokovne naloge v živinoreji, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: Zakonu o ratifikaciji Kjotskega protokola h Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov. Arhiv TGP.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron
Datum zajema podatkov za kazalec: 15.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih toplogrednih plinov se pripravi enkrat letno, pred izdelavo poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006). Za pripravo podatkov je zadolžena Agencija Republike Slovenije za okolje.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo obveznosti Slovenije za zmanjšanje izpustov. Ocene izpustov so pripravljene po metodiki IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Vhodni podatki o obsegu kmetijske pridelave in prireje so povzeti po Statističnih letopisih in posebnih publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije.
Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.
Emisijski faktorji za pomembnejše vire metana in didušikovega oksida so bili določeni v okviru podpornih študij na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer so za potrebe vodenja evidenc pripravili tudi Poenostavljeno metodiko za oceno izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva (2003). Pri tem so bile upoštevane številne strokovne ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve ter načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Kazalec prikazuje uradne podatke, katerih pravilnost in mednarodno primerljivost redno nadzira Sekretariat UNFCCC, ki o ugotovitvah tudi redno poroča. Ocene izpustov so za vsako leto pripravljene ločeno na dveh neodvisnih inštitucijah (Agencija Republike Slovenije za okolje in Kmetijski inštitut Slovenije). V primeru neskladnosti je narejena analiza vzrokov in uskladitev. Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov metana in didušikovega oksida je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v obsegu in načinih kmetijske pridelave in reje živali. Negotovost je razmeroma majhna, a večja kot pri drugih virih toplogrednih plinov.
Zanesljivost: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Projekcije so izdelane do leta 2030. Negotovost za projekcije je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Annual European Community greenhouse gas inventory 1990–2007 and inventory report 2009
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 15.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo enkrat letno iz nacionalnih poročil Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti so ocenjeni po enotni IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) metodiki, ki dovoljuje uporabo nacionalnim razmeram prilagojenih emisijskih faktorjev.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je, da temelji na uradnih poročilih držav članic EU, da je metoda ocenjevanja predpisana, nacionalna poročila pa so redno mednarodno revidirana. Slabost kazalca je, da države članice EU ne razpolagajo z lastnimi, izmerjenimi, emisijskimi koeficienti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): Podatki so relevantni, saj so glavni viri emisij na področju kmetijstva identificirani in upoštevani. Metodika za oceno emisij je poenotena, nacionalna poročila pa predmet rednih mednarodnih revizij. Ocenjujemo, da so podatki točni, negotovost pa večja kot pri drugih virih toplogrednih plinov.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Izdelane so projekcije do leta 2020, negotovost projekcij je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009. Slovenia’s National Inventory Report 2009. Submission under the United Nations Framework Convention on Climate Change and voluntary submission under the Kyoto Protocol.
- Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola h Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, 60/02).
- Evropska agencija za okolje, 2009. Annual European Community greenhouse gas inventory 1990–2007 and inventory report 2009