[KM14] Izpusti metana in didušikovega oksida
Ključno sporočilo
Izpusti toplogrednih plinov, metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2006 v kmetijstvu zmanjšali za 13,1 %. K zmanjšanju je najbolj prispeval manjši obseg reje goveda in perutnine ter nove čistilne naprave na velikih prašičjih farmah.
Definicija
Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov, metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O), v kmetijstvu. Vse več je dokazov, da metan in didušikov oksid, tako kakor drugi toplogredni plini, povečujeta temperaturo zraka in tako povzročata globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.
Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo naše obveznosti za zmanjšanje izpustov. Ti so bili ocenjeni po metodi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.
Izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva so neposredni (npr. nastajanje metana pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil ter nastajanje didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil, pri gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili, na paši, pri biološki fiksaciji dušika, pri razkrajanju žetvenih ostankov in pri obdelovanju histosolov) in posredni (npr. kot posledica odlaganja amoniaka in NOx iz ozračja ter kot posledica izpiranja dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke).
Grafi
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.
| 2006 | ||
|---|---|---|
| CH4 - fermentacija v prebavilih domačih živali | % | 32.3 |
| CH4 - skladiščenje živinskega gnojila | % | 22.2 |
| N2O - skladiščenje živinskega gnojila | % | 8 |
| N2O - gnojenje z živinskim gnojilom | % | 8.2 |
| N2O - gnojenje z mineralnim gnojilom | % | 8.2 |
| N2O - izpusti na paši | % | 2.6 |
| N2O - odlaganje amonijaka in NOX iz ozračja | % | 2.6 |
| N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke | % | 12.6 |
| N2O - biološka fiksacija dušika | % | 0.5 |
| N2O - razkrajanje žetvenih ostankov | % | 1.5 |
| N2O - obdelava histosolov | % | 1.3 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.
| 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izpusti metana | indeks 1986=100 | 100 | 99.7 | 98.4 | 97.3 | 97.6 | 90.4 | 95.7 | 92.2 | 92 | 90.9 |
| Izpusti didušikovega oksida | indeks 1986=100 | 100 | 103.2 | 99.4 | 95.2 | 94.2 | 88 | 99.5 | 89.9 | 90.6 | 90.5 |
| Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 | indeks 1986=100 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 |
| Izpusti metana | 1000 t | 60.7 | 60.5 | 59.7 | 59.1 | 59.3 | 54.9 | 58.1 | 56 | 55.9 | 55.2 |
| Izpusti didušikovega oksida | 1000 t | 3.4 | 3.5 | 3.4 | 3.3 | 3.2 | 3 | 3.4 | 3.1 | 3.1 | 3.1 |
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | ||
| Izpusti metana | indeks 1986=100 | 87 | 84.5 | 86.8 | 85.4 | 91.7 | 89.8 | 92.8 | 88.4 | 85.4 | 86 |
| Izpusti didušikovega oksida | indeks 1986=100 | 88.7 | 91.1 | 92.5 | 92.2 | 93.8 | 92.7 | 94.9 | 91.2 | 85.9 | 85.9 |
| Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 | indeks 1986=100 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 | 92 |
| Izpusti metana | 1000 t | 52.8 | 51.3 | 52.7 | 51.8 | 55.7 | 54.5 | 56.3 | 53.6 | 51.8 | 52.2 |
| Izpusti didušikovega oksida | 1000 t | 3 | 3.1 | 3.2 | 3.2 | 3.2 | 3.2 | 3.2 | 3.1 | 2.9 | 2.9 |
| 2006 | |||||||||||
| Izpusti metana | indeks 1986=100 | 86.8 | |||||||||
| Izpusti didušikovega oksida | indeks 1986=100 | 87.1 | |||||||||
| Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 | indeks 1986=100 | 92 | |||||||||
| Izpusti metana | 1000 t | 52.7 | |||||||||
| Izpusti didušikovega oksida | 1000 t | 3 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008; Evropska agencija za okolje, 2008.
| 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Indeks 1986=100 | 100 | 101 | 99 | 96 | 96 | 89 | 97 | 91 | 91 | 91 |
| EU-27 | Indeks 1990=100 | nr | nr | nr | nr | 100 | 95 | 91 | 87 | 87 | 87 |
| EU-15 | Indeks 1990=100 | nr | nr | nr | nr | 100 | 98 | 96 | 94 | 95 | 95 |
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | ||
| Slovenija | Indeks 1986=100 | 88 | 87 | 89 | 89 | 93 | 91 | 94 | 90 | 86 | 86 |
| EU-27 | Indeks 1990=100 | 87 | 87 | 87 | 86 | 85 | 83 | 82 | 81 | 81 | 80 |
| EU-15 | Indeks 1990=100 | 96 | 96 | 96 | 96 | 95 | 93 | 92 | 91 | 91 | 89 |
| 2006 | |||||||||||
| Slovenija | Indeks 1986=100 | 87 | |||||||||
| EU-27 | Indeks 1990=100 | 80 | |||||||||
| EU-15 | Indeks 1990=100 | 89 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.
| Skladišcenje ž. gnojil - govedo | Skladišcenje ž. gnojil - prašici | Skladišcenje ž. gnojil - perutnina | Skladišcenje ž. gnojil - ovce, koze, konji | - | V prebavilih - govedo | V prebavilih - prašici | V prebavilih - ovce, koze, konji | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1986 | 1000 t | 12.408 | 11.058 | 0.783 | 0.026 | 34.819 | 1.1 | 0.514 | |
| 2006 | 1000 t | 12.431 | 8.781 | 0.238 | 0.052 | 28.763 | 0.927 | 1.495 | |
| Izpusti metana v kmetijstvu | Indeks 2006/1986 (1986=100) | 100.186 | 79.405 | 30.443 | 197.11 | 82.609 | 84.242 | 290.976 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.
| zaradi izpiranja dušika v vode | gnojenje z mineralnimi gnojili | gnojenje z živinskimi gnojili | skladišcenje živinskih gnojil | zaradi odlaganja dušikovih spojin iz zraka | paša | razkrajanje žetvenih ostankov | obdelava histosolov | biološka vezava dušika | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1986 | t | 885.891686036 | 525.831428571 | 675.471706415 | 865.467494027 | 189.497211514 | 76.6229880271 | 85.5899950396 | 93.0914285714 | 20.0357004498 |
| 2006 | t | 821.915156464 | 537.110357143 | 533.740798431 | 525.700473239 | 171.4342322 | 169.429296567 | 99.6533934174 | 83.7885714286 | 33.9294620107 |
| Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu | indeks 2006/1986 | 92.7782898768 | 102.144970414 | 79.017491534 | 60.7417929462 | 90.4679445307 | 221.120711851 | 116.431124188 | 90.0067521945 | 169.345025375 |
Cilji
S podpisom (1998) in ratifikacijo (2002) Kjotskega protokola smo se zavezali, da bomo izvajali ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in da bomo do prvega ciljnega obdobja 2008–2012 za 8 % zmanjšali izpuste glede na izhodiščno leto 1986. Obveznost velja na splošno za vsa področja (energetika, industrijski procesi, uporaba topil in drugih izdelkov, kmetijstvo, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, odpadki in drugo) skupaj. Ker posameznih področnih ciljev nimamo, se razume, da veljajo za kmetijstvo enake obveznost kakor za vse druge dejavnosti.
Komentar
Metan nastaja pri fermentaciji krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem živinskih gnojil. Zaradi relativno velike črede in zaradi posebnosti v prebavi, prispeva v Sloveniji približno 80 % izpustov metana govedoreja.
Največ didušikovega oksida nastane med skladiščenjem živinskih gnojil in zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko didušikovega oksida prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke.
Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2006 zmanjšali od 60.700 na 52.700 ton ali za 13,2 %, izpusti didušikovega oksida pa od 3.417 na 2.977 ton ali za 12,9 %. Toplogredni učinek obeh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal od 2.334.000 t na 2.029.000 t ali za 13,1 %. Pri doseganju Kjotskih ciljev smo na področju kmetijstva približno enako uspešni kot Evropska unija.
V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala govedoreja, pri kateri so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi fermentacije v prebavilih ter izpusti didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil. Zmanjšanje pripisujemo predvsem izboljšani učinkovitosti reje, saj dosegamo podoben fizičen obseg prireje z bistveno manjšo čredo kot nekoč.
K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so zelo veliko prispevale nove čistilne naprave na velikih prašičjih farmah. Z uvajanjem učinkovitejše separacije gnojevke in z gradnjo anaerobnih digestorjev za pridobivanje bioplina so se izpusti metana na vhlevljeno žival pri skladiščenju prašičjega gnoja zmanjšali za približno 20 %. Zelo so se zmanjšali tudi izpusti v perutninarstvu. Gre za zmanjšanje na račun manjšega obsega reje.
Izpusti toplogrednih plinov se niso povečali pri nobenem od pomembnejših kmetijskih virov. Zelo veliko relativno povečanje pri reji drobnice, zaradi majhnega deleža v strukturi izpustov, na skupne izpuste nima večjega vpliva. Tudi povečanje izpustov na paši ni problematično, saj so se zaradi preusmeritve v pašno rejo zmanjšali izpusti iz hlevov in gnojišč.
Slovenska zakonodaja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu ne obravnava posebej. Izjema so velike prašičje in perutninske farme, ki so dolžne po IPPC direktivi delovati po načelu »najboljših razpoložljivih postopkov«. Posredno varujejo ozračje nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda in tal, predvsem Uredba o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla. K zmanjšanju izpustov didušikovega oksida posredno prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki smo jih začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in so bili v letu 2004 vključeni v Program razvoja podeželja 2004-2006, vključuje pa jih tudi Program razvoja podeželja 2007-2013. K manjšim izpustom so posredno prispevale tudi strokovne naloge v živinoreji, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidence o izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. Gre za podatke, ki jih zbiramo za namene poročanja Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC – United Nations Framework Convention on Climate Change).
2. Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron
3. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih toplogrednih plinov se pripravi enkrat letno, pred izdelavo poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006). Za pripravo podatkov je zadolžena Agencija Republike Slovenije za okolje.
4. Metodologija obravnavanja podatkov: Ocene izpustov so pripravljene po metodiki IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih razmer. Vhodni podatki o obsegu kmetijske pridelave in prireje so povzeti po Statističnih letopisih in posebnih publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije. Emisijski faktorji za pomembnejše vire metana in didušikovega oksida so bili določeni v okviru podpornih študij na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer so za potrebe vodenja evidenc pripravili tudi Poenostavljeno metodiko za oceno izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva (2003). Pri tem so bile upoštevane številne ekspertske ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve ter načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil.
5. Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Kazalec prikazuje uradne podatke, katerih pravilnost in mednarodno primerljivost redno nadzira Sekretariat UNFCCC, ki o ugotovitvah tudi redno poroča. Ocene izpustov so za vsako leto pripravljene ločeno na dveh neodvisnih inštitucijah (Agencija Republike Slovenije za okolje in Kmetijski inštitut Slovenije). V primeru neskladnosti je narejena analiza vzrokov in uskladitev. Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov metana in didušikovega oksida je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Zanesljivost: Podatki so zanesljivi.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Primerljivost (po času): 1
Primerljivost (glede na prostor): 1
Podatki za druge države
EEA Greenhouse gas data viewer, European Environment Agency, november 2008
Literatura
Slovenia’s National Inventory Report 2008. Submission under the United Nations Framework Convention on Climate Change and voluntary submission under the Kyoto Protocol. Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Ljubljana, 2008