Cilji so povzeti po: Operativni program varstva pred hrupom iz leta 2018

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leto 2017, 2012 in 2007.

Republika Slovenija je kot članica EU obvezana k izpolnjevanju Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (v nadaljevanju: Direktiva END), ki narekuje državam članicam, da v petletnih ciklih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji in na njihovi osnovi izdelajo in izvajajo operativne programe varstva pred hrupom.

Določila Direktive END so v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04 in 59/19), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) in Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08).

Namen strateških kart hrupa je določitev ocene obremenjenosti prebivalcev, stavb in površin s hrupom ob najbolj prometnih cestah, železniških progah in v večjih poselitvenih območjih.

Ocena izpostavljenosti okoljskemu hrupu se določa z modelnim izračunom na podlagi začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup cestnega prometa je ocenjen po francoski metodi ocenjevanja »NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)«, navedeni v »Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoskim standardom »XPS 31-133«. Hrup prometa po železniških progah je ocenjen po nizozemski metodi ocenjevanja »metoda RMR« objavljeni v »Reken-en Meetvoorschrift Railverkeerslawaai '96, Ministerie Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer, 20. novembra 1996«. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi.

Za oceno obremenitve okolja s hrupom sta bila skladno z Direktivo END uporabljena harmonizirana kazalca hrupa L_dvn in L_noč.

Obremenjenost okolja s hrupom se izračuna v območju 1.000 m od osi cest oz. prog. Posameznemu stanovanjskemu objektu v tem območju se pripiše najvišja izračunano vrednost kazalca hrupa na njegovi fasadi. Razvrstitev prebivalcev v razrede izpostavljenosti hrupu je izvedena tako, da se privzame, da so vsi prebivalci stanovanjskega objekta, ki imajo v njem prijavljeno stalno prebivališče, obremenjeni z najvišjo vrednostjo kazalca hrupa izračunanega na fasadi stavbe.

V I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bila obravnavana poselitvena oz. urbana območja z več kot 250.000 prebivalci, zato podatkov o izpostavljenosti prebivalcev hrupu v Mariboru ni.

V II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile znotraj urbanih območij z več kot 100.000 prebivalci (op: Maribor) obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste. z več kot 1 milijon prevozov vozil letno ter ostale relevantne mestne ceste in železniške proge. Na območju mesta Maribor je bilo v obeh fazah obravnavanih 184 km cest in 15 km železniških prog.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki so povzeti iz strateških kart hrupa različnih upravljavcev virov hrupa in po različnih fazah kartiranja. Za posamezni vir hrupa je bila pripravljena ocena števila izpostavljenih prebivalcev po razredih hrupa. V komentarju kazalca se besedilo na določenih mestih nanaša na vsoto števila izpostavljenih prebivalcev nad izbrano ravnijo hrupa oz. izračunanega deleža, ki ga k številu izpostavljenih prebivalcev prispevajo posamezni viri hrupa. V delu komentarja, ki se nanaša na deleže izpostavljenih prebivalcev glede na vse prebivalce, ki imajo stalno prebivališče v obravnavani mestni občini je število prebivalcev povzeto iz Statističnega urada RS, z dne 1. 1. 2019 (Mestna občina Maribor: 112.065 prebivalcev).

Podatkovni viri

Opredelitev kazalca

• Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni