Ključno sporočilo
Bad

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest in železniških prog v Ljubljani in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji.

Ocenjeno je, da je v obdobju celotnega dne višjim ravnem cestnega hrupa izpostavljenih približno 47.600 prebivalcev. Prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju železniških prog in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je sicer manj kot ob omrežju obravnavanih cest, vendar se je v zadnjem obdobju število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa, še povečalo. Leta 2012 je bilo takih prebivalcev 6.392, leta 2017 pa 7.554.


Kazalec prikazuje izpostavljenost prebivalcev hrupu ob najbolj prometnih cestah in železniških progah v Ljubljani. Kriterij, ki določa obravnavane ceste oz. železniške proge je pretok prometa in se glede na fazo strateškega kartiranja hrupa razlikuje:

- v I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bile v Ljubljani obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno in druge relevantne mestne ceste ter železniške proge;

- v II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile v Ljubljani obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 1 milijon prevozov vozil letno in druge relevantne mestne ceste ter železniške proge.

Za prikaz ocene izpostavljenosti prebivalcev hrupu sta izbrana kazalca hrupa Ldvn in Lnoč:

- kazalec Ldvn (kazalec hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času oz. celodnevni kazalec) se določi iz Ldan, Lvečer in Lnoč po naslednji formuli:

pri čemer so Ldan, Lvečer in Lnoč določeni kot dolgoročne (trajne) ravni hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa dnevna, večerna in nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta.

- kazalec Lnoč (za obdobje noči) je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta. Obdobje noči traja od 22. ure do 6. ure zjutraj (skupaj 8h).

Ekvivalentna raven hrupa je izražena kot A-vrednotena raven zvočnega tlaka dB(A), to je raven hrupa, ki ga realno zaznava človeško uho z ozirom na občutljivost na določene frekvence.


Grafi

Slika HR04-1: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Ceste 2007 št. prebivalcev 65215 51514 39950 11488 529
Ceste 2012 št. prebivalcev 55828 49064 34769 7385 88
Ceste 2017 št. prebivalcev 60740 47308 38993 8483 144
Slika HR04-2: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Ceste 2007 št. prebivalcev 54429 42912 15472 1115 17
Ceste 2012 št. prebivalcev 56897 29609 6828 47 0
Ceste 2017 št. prebivalcev 56001 41705 15513 562 0
Slika HR04-3: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob mestnih cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Mestne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Mestne ceste 2012 št. prebivalcev 40094 41808 28754 6102 62
Mestne ceste 2017 št. prebivalcev 45564 39938 33072 7867 116
Slika HR04-4: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob mestnih cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Mestne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Mestne ceste 2012 št. prebivalcev 48311 22953 4283 0 0
Mestne ceste 2017 št. prebivalcev 46989 34567 13861 497 0
Slika HR04-5: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob avtocestah in hitrih cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Avtoceste in hitre ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Avtoceste in hitre ceste 2012 št. prebivalcev 11375 5006 1655 155 19
Avtoceste in hitre ceste 2017 št. prebivalcev 12080 5341 1785 96 19
Slika HR04-6: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob avtocestah in hitrih cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Avtoceste in hitre ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Avtoceste in hitre ceste 2012 št. prebivalcev 6148 2872 771 19 0
Avtoceste in hitre ceste 2017 št. prebivalcev 7165 3447 293 32 0
Slika HR04-7: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob glavnih in regionalnih cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Glavne in regionalne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Glavne in regionalne ceste 2012 št. prebivalcev 4359 2250 4360 1128 7
Glavne in regionalne ceste 2017 št. prebivalcev 3096 2029 4136 520 9
Slika HR04-8: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob glavnih in regionalnih cestah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Glavne in regionalne ceste 2007 - n.p. št. prebivalcev ni podatkov        
Glavne in regionalne ceste 2012 št. prebivalcev 2438 3784 1774 36 0
Glavne in regionalne ceste 2017 št. prebivalcev 1847 3691 1359 33 0
Slika HR04-9: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob železniških progah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 55-59 60-64 65-69 70-74  > 75
Železniške proge 2007 št. prebivalcev 6714 3488 850 174 100
Železniške proge 2012 št. prebivalcev 10256 5697 3674 2050 668
Železniške proge 2017 št. prebivalcev 10578 8028 3112 2687 1755
Slika HR04-10: Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob železniških progah v Ljubljani
Prikaži podatke
Vir hrupa Enota 50-55 55-59 60-64 65-69  > 70
Železniške proge 2007 št. prebivalcev 5834 2326 458 214 0
Železniške proge 2012 št. prebivalcev 9131 4648 3083 1727 440
Železniške proge 2017 št. prebivalcev 10991 5192 2700 3029 873

Cilji

  • Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa (op. mejna vrednost za kazalec Ldvn je 65 dB in za kazalec Lnoč 55 dB);
  • srednjeročni cilj je, da se število prebivalcev, ki so v dnevnem času izpostavljeni hrupu nad 55 dB ter število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 50 dB zmanjša;
  • dolgoročni cilj, v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (angl. WHO), je zmanjšati število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 40 dB.

Hrup v okolju je nezaželen zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti na prostem. Izpostavljenost višjim ravnem hrupa lahko vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju. Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje. Med vsemi viri hrupa v okolje je prevladujoč hrup cestnega in železniškega prometa.

Iz analize izpostavljenosti prebivalcev hrupu zaradi prometa v Ljubljani je razvidno, da se število prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah in železniških progah ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji.

Na območju Ljubljane se cestni promet uvršča med najpomembnejše vire hrupa. Ocena števila prebivalcev izpostavljenih najvišjim ravnem hrupa, v dnevnem in nočnem obdobju, ostaja v vseh treh fazah strateškega kartiranja hrupa podobna. V zadnjem ocenjevanju je bilo v dnevnem času hrupu cestnega prometa nad mejno vrednostjo 65 dB izpostavljenih 16 % (47.620) prebivalcev s stalnim prebivališčem v mestni občini (Slika HR04-1), v nočnem času pa je bilo hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB izpostavljenih 20 % (57.780) prebivalcev (Slika HR04-2).

Primerjava ocene števila izpostavljenih prebivalcev Ljubljane ob najbolj prometnih cestah kaže, da največji delež prebivalcev, izpostavljenih hrupu cestnega prometa nad mejno vrednostjo, živi v vplivnem območju mestnih cest (Slika HR04-3 do Slika HR04-8). To je povsem v skladu s pričakovanji, saj je med obravnavanimi cestami omrežje mestnih cest najdaljše, ob njih pa živi največje število prebivalcev.

Na območju Ljubljane je zaznaven tudi hrup železniškega prometa. Podatki za leto 2017 kažejo, da je bilo ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 65 dB v obdobju celega dne izpostavljenih 7.554 prebivalcev (Slika HR04-9). V nočnem času znaša odstotek prebivalcev, izpostavljenih ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 55 dB, približno 4 % (11.794) (Slika HR04-10). Prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju železniških prog in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je sicer manj kot ob omrežju obravnavanih cest, vendar pa so rezultati zadnjega strateškega kartiranja hrupa pokazali, da se je število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa, povečalo.

Razlogov za to, da se v urbanih območjih ocena števila s hrupom preobremenjenih prebivalcev ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji je več. Med drugim je treba izpostaviti, da imajo v primerjavi z območji zunaj mest urbana območja omejene možnosti postavljanja protihrupnih ograj in nasipov. V mestnih običajno zanje ni dovolj prostora oz. je tovrsten ukrep s stališča urbanizma pogosto nesprejemljiv. Za zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom v urbanih območjih se zato pogosteje izvaja pasivna protihrupna zaščita (npr. vgradnja ustreznih zvočno izolativnih oken na izpostavljenih objektih), ki pa se ne odraža v strateškem kartiranju hrupa oz. končni oceni števila hrupu izpostavljenih prebivalcev, saj ne vpliva na modelni izračun širjenja hrupa. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da se ob obstoječi prometni infrastrukturi gradijo nova stanovanja, vanje pa priseljujejo novi prebivalci.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Operativni program varstva pred hrupom iz leta 2018

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leto 2017, 2012 in 2007.

Republika Slovenija je kot članica EU obvezana k izpolnjevanju Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (v nadaljevanju: Direktiva END), ki narekuje državam članicam, da v petletnih ciklih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji in na njihovi osnovi izdelajo in izvajajo operativne programe varstva pred hrupom.

Določila Direktive END so v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04 in 59/19), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) in Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08).

Namen strateških kart hrupa je določitev ocene obremenjenosti prebivalcev, stavb in površin s hrupom ob najbolj prometnih cestah, železniških progah in v večjih poselitvenih območjih.

Ocena izpostavljenosti okoljskemu hrupu se določa z modelnim izračunom na podlagi začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup cestnega prometa je ocenjen po francoski metodi ocenjevanja »NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)«, navedeni v »Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoskim standardom »XPS 31-133«. Hrup prometa po železniških progah je ocenjen po nizozemski metodi ocenjevanja »metoda RMR« objavljeni v »Reken-en Meetvoorschrift Railverkeerslawaai '96, Ministerie Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer, 20. novembra 1996«. Za izračun obremenjenosti okolja s hrupom je treba poznati značilnosti obratovanja virov hrupa oziroma obseg in razporeditev njihovih emisij hrupa ter meteorološke, reliefne in poselitvene značilnosti obravnavanega območja, med njimi tudi podatke o obstoječih ovirah za preprečevanje širjenja hrupa v okolju, kot so protihrupne ograje in nasipi.

Za oceno obremenitve okolja s hrupom sta bila skladno z Direktivo END uporabljena harmonizirana kazalca hrupa Ldvn in Lnoč.

Obremenjenost okolja s hrupom se izračuna v območju 1.000 m od osi cest oz. prog. Posameznemu stanovanjskemu objektu v tem območju se pripiše najvišjo izračunano vrednost kazalca hrupa na njegovi fasadi. Razvrstitev prebivalcev v razrede izpostavljenosti hrupu je izvedena tako, da se privzame, da so vsi prebivalci stanovanjskega objekta, ki imajo v njem prijavljeno stalno prebivališče, obremenjeni z najvišjo vrednostjo kazalca hrupa izračunanega na fasadi stavbe.

V I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bile znotraj poselitvenih oz. urbanih območij z več kot 250.000 prebivalci (op. mesto Ljubljana) obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 6 milijon prevozov vozil letno ter ostale relevantne mestne ceste in železniške proge.

V II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile znotraj urbanih območij z več kot 100.000 prebivalci (op: mesto Ljubljana) obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 1 milijon prevozov vozil letno ter ostale relevantne mestne ceste in železniške proge. Na območju mesta Ljubljana je bilo v obeh fazah obravnavanih 353 km cest in 54 km železniških prog.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki so povzeti iz strateških kart hrupa različnih upravljavcev virov hrupa in po različnih fazah kartiranja. Za posamezni vir hrupa je bila pripravljena ocena števila izpostavljenih prebivalcev po razredih hrupa. V komentarju kazalca se besedilo na določenih mestih nanaša na vsoto števila izpostavljenih prebivalcev nad izbrano ravnijo hrupa oz. izračunanega deleža, ki ga k številu izpostavljenih prebivalcev prispevajo posamezni viri hrupa. V delu komentarja, ki se nanaša na deleže izpostavljenih prebivalcev glede na vse prebivalce, ki imajo stalno prebivališče v obravnavani mestni občini je število prebivalcev povzeto iz Statističnega urada RS, z dne 1. 1. 2019 (Mestna občina Ljubljana: 292.988 prebivalcev).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob cestah v Ljubljani

št. prebivalcev

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DARS, d.d. 2007. EPI SPEKTRUM, d.o.o. in PNZ, d.o.o.

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DRSC. 2007. PNZ, d.o.o in EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Strateška karta hrupa za Mestno občino Ljubljana; za cestni in železniški promet na območju MOL – za leto 2006. 2008. A-PROJEKT Nataša Kepe-Globevnik, s.p.

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., januar 2014, dopolnitev maj 2014. 2014. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., A-projekt, d.o.o., in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

- Obratovalni monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste, september 2013. 2013. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ, d.o.o, in A-projekt d.o.o.

- Novelacija karta hrupa za Mestno občino Ljubljana, št. poročila A-projekt 20/2014, april 2014. 2014. A-PROJEKT, d.o.o., in PNZ, d.o.o.

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., december 2018. 2018. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM d.o.o., A-projekt, d.o.o.

- Monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, december 2019. 2019. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o, EPI SPEKTRUM, d.o.o., in A-projekt d.o.o.

- Novelacija karta hrupa za Mestno občino Ljubljana, za ceste z več kot 1 mio vozil letno, presečno leto 2016, avgust 2019. 2019. A-PROJEKT, d.o.o.

2007, 2012, 2017

mesec dni po prejetju vseh strateških kart hrupa

Vsakih 5 let

November 2020

Da

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob cestah v Ljubljani

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob mestnih cestah v Ljubljani

- Strateška karta hrupa za Mestno občino Ljubljana; za cestni in železniški promet na območju MOL – za leto 2006. 2008. A-PROJEKT Nataša Kepe-Globevnik, s.p.

- Novelacija karta hrupa za Mestno občino Ljubljana, št. poročila A-projekt 20/2014, april 2014. 2014. A-PROJEKT, d.o.o., in PNZ, d.o.o.

- Novelacija karta hrupa za Mestno občino Ljubljana, za ceste z več kot 1 mio vozil letno, presečno leto 2016, avgust 2019. 2019. A-PROJEKT, d.o.o.

 

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob mestnih cestah v Ljubljani

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob avtocestah in hitrih cestah v Ljubljani

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DARS, d.d. 2007. EPI SPEKTRUM, d.o.o. in PNZ, d.o.o.

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., januar 2014, dopolnitev maj 2014. 2014. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., A-projekt, d.o.o., in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

- Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., december 2018. 2018. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., EPI SPEKTRUM d.o.o., A-projekt, d.o.o.

 

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob avtocestah in hitrih cestah v Ljubljani

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob glavnih in regionalnih cestah v Ljubljani

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DRSC. 2007. PNZ, d.o.o in EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Obratovalni monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste, september 2013. 2013. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ, d.o.o, in A-projekt d.o.o.

- Monitoring hrupa za ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, december 2019. 2019. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o, EPI SPEKTRUM, d.o.o., in A-projekt d.o.o.

 

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob glavnih in regionalnih cestah v Ljubljani

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju celega dne ob železniških progah v Ljubljani

- Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov v letu 2006. 2007. EPI SPEKTRUM, d.o.o.

- Strateške karte hrupa za pomembne železniške proge v Republiki Sloveniji ter za ostale železniške proge na območjih Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor, julij 2014, dopolnjeno januar 2015. 2015. EPI SPEKTRUM, d.o.o., A-projekt, d.o.o in PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o.

- Obratovalni monitoring, novelacija strateških kart hrupa in izdelava strokovne podlage za operativni program varstva pred hrupom zaradi železniškega prometa za določene odseke železniških prog v RS za obdobje 2018 – 2023. 2020. EPI SPEKTRUM, d.o.o., PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o. in A-projekt, d.o.o.

Izpostavljenost prebivalcev različnim ravnem hrupa v obdobju noči ob železniških progah v Ljubljani

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • Ministrstvo za okolje in prostor, 2012. Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja MOL za obdobje 2012–2017.
  • Ministrstvo za okolje in prostor, 2018. Operativni program varstva pred hrupom, št.: 007-66/2017.


Related indicators