Kazalec prikazuje število prebivalcev, ki živijo izven urbanih območij in so izpostavljeni hrupu prometa po najbolj prometnih državnih cestah, to so avtoceste in hitre ceste, v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.o.o.) ter glavne in regionalne ceste, v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).

Kriterij, ki določa obravnavane ceste je pretok prometa in se glede na fazo strateškega kartiranja hrupa razlikuje:

- v I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bile obravnavane ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno;

- v II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile obravnavane ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno.

Za prikaz ocene izpostavljenosti prebivalcev hrupu sta izbrana kazalca hrupa L_dvn in L_noč:

- kazalec L_dvn (kazalec hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času oz. celodnevni kazalec) se določi iz L_dan, L_večer in L_noč po naslednji formuli:

pri čemer so L_dan, L_večer in L_noč določeni kot dolgoročne (trajne) ravni hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa dnevna, večerna in nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta.

- kazalec L_noč (za obdobje noči) je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta. Obdobje noči traja od 22. ure do 6. ure zjutraj (skupaj 8h).

Ekvivalentna raven hrupa je izražena kot A-vrednotena raven zvočnega tlaka dB(A), to je raven hrupa, ki ga realno zaznava človeško uho z ozirom na občutljivost na določene frekvence.

Hrup v okolju je nezaželen zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti na prostem. Izpostavljenost višjim ravnem hrupa lahko vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju. Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje.

Iz analize izpostavljenosti prebivalcev hrupu prometa po najbolj prometnih cestah izven urbanih območij je razvidno, da se v Sloveniji število prebivalcev, izpostavljenih hrupu, postopoma zmanjšuje (Slika HR02-1 in Slika HR02-2). Število hrupu izpostavljenih prebivalcev ob avtocestah in hitrih cestah se je zaradi učinkovitosti protihrupnih ukrepov vidno zmanjšalo že na prehodu iz I. v II. fazo strateškega kartiranja hrupa (Slika HR02-3). Medtem ko je pri najbolj prometnih glavnih in regionalnih cestah bistveno zmanjšanje števila hrupu izpostavljenih prebivalcev vidno ob zadnjem strateškem kartiranju hrupa (l. 2017) (Slika HR02-5). Ne glede na to ostaja ocena števila izpostavljenih prebivalcev višjim ravnem hrupa v vplivnem območju glavnih in regionalnih cest velika.

Pri interpretaciji rezultatov ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev ob najbolj prometnih cestah je treba upoštevati, da so se kriteriji izbora obravnavanih cest med I. in II. fazo strateškega kartiranja hrupa spremenili. S spremembo kriterijev se je bistveno povečal obseg obravnavanih območij in s tem število prebivalcev, ki živijo znotraj vplivnih območij obravnavanih cest. To še posebej velja za glavne in regionalne ceste, saj sprememba kriterija na število obravnavanih odsekov avtocest in hitrih cest ni bistveno vplivala. Zaradi velikega letnega pretoka vozil so bili namreč v ocenjevanje v vseh fazah strateškega kartiranja, vključeni skoraj vsi avtocestni odseki. Za ugotavljanje trenda zmanjševanja oz. naraščanja izpostavljenosti prebivalcev različnim ravnem hrupa, zlasti ob glavnih in regionalnih cestah, je torej najbolj ustrezna primerjava rezultatov II. in III. faze strateškega kartiranja hrupa.

Prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij in so v obdobju celotnega dne izpostavljeni ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 65 dB, je bilo ob zadnjem ocenjevanju 27.507 (l. 2017). Pomembno je, da se je število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa bistveno zmanjšalo. Iz primerjave podatkov II. in III. faze strateškega kartiranja hrupa je razvidno, da je bilo leta 2017 ocenjeno število prebivalcev izpostavljenih hrupu višjim od 65 dB manjše za približno 16.000 prebivalcev (Slika HR02-1).

V obdobju noči je hrupu izpostavljenih manj prebivalcev kot v obdobju dneva, vendar je občutljivost okolja za obremenjevanje s hrupom v tem obdobju največja, saj hrup ponoči pomembno vpliva na motnje spanja. Število prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini najbolj prometnih cest izven urbanih območij in so ponoči izpostavljeni ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 55 dB, se je od leta 2012 do 2017 zmanjšalo iz 50.817 na 34.271 prebivalcev (Slika HR02-2).

Iz podrobnejše analize podatkov je razvidno, da je ob najbolj prometnih cestah izven urbanih območij največji delež izpostavljenih prebivalcev hrupu nad mejno vrednostjo (op. 65 dB za obdobje celega dne in 55 dB za obdobje noči) tistih, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest (Slika HR02-1 do Slika HR02-5).