Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev pa se je v obdobju 2000–2016 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V Sloveniji se v obdobju 2000–2016 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje je posledica kontinuiranega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave.
Intenzivnost kmetijstva je kazalec, ki odraža raven povečevanja produktivnosti kmetijske proizvodnje, ki jo izrazimo na enoto površine kmetijske zemlje v uporabi oziroma na glavo živali. Sestavljen je iz treh kazalcev, ki predstavljajo najbolj razširjene proizvodne usmeritve v Sloveniji. Za živinorejsko proizvodnjo je izračunan kot število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in povprečno mlečnost na kravo molznico. Za rastlinsko pridelavo pa je izračunan kot povprečen pridelek pšenice in pire na hektar KZU ter povprečen pridelek koruze na hektar KZU.
VIR: Statistični urad Republike Slovenije, 2018; preračuni KIS. ()
Preračuni KIS
Pšenica in pira [t/ha] | Koruza [t/ha] | GVŽ/ha KZU [število] | Mlečnost [t/kravo] | |
---|---|---|---|---|
2000 | 4,26 | 5,88 | 0,97 | 4,63 |
2001 | 4,60 | 5,41 | 4,81 | |
2002 | 4,89 | 8,16 | 5,20 | |
2003 | 3,45 | 5,08 | 0,94 | 5,06 |
2004 | 4,53 | 7,78 | 4,85 | |
2005 | 4,70 | 8,29 | 0,87 | 5,48 |
2006 | 4,19 | 6,93 | 5,71 | |
2007 | 4,16 | 7,54 | 0,89 | 5,73 |
2008 | 4,53 | 7,32 | 5,76 | |
2009 | 3,96 | 7,84 | 5,53 | |
2010 | 4,80 | 8,54 | 0,89 | 5,52 |
2011 | 5,18 | 8,69 | 5,52 | |
2012 | 5,44 | 7,08 | 5,59 | |
2013 | 4,35 | 5,41 | 0,84 | 5,43 |
2014 | 5,23 | 9,15 | 5,72 | |
2015 | 5,11 | 8,97 | 5,60 | |
2016 | 5,11 | 9,51 | 6,02 | |
2017 | 5,11 | 7,11 | 0,87 | 5,95 |
Velikostni razred GVŽ - SKUPAJ (470498)
Preračuni KIS
2000 [število] | 2003 [število] | 2005 [število] | 2007 [število] | 2010 [število] | 2013 [število] | 2016 [število] | Št. gospodarstev - 2000 [število] | Št. gospodarstev - 2003 [število] | Št. gospodarstev - 2005 [število] | Št. gospodarstev - 2007 [število] | Št. gospodarstev - 2010 [število] | Št. gospodarstev - 2013 [število] | Št. gospodarstev - 2016 [število] | Št. glav - 2000 [število] | Št. glav - 2003 [število] | Št. glav - 2005 [število] | Št. glav - 2007 [število] | Št. glav - 2010 [število] | Št. glav - 2013 [število] | Št. glav - 2016 [število] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ovce | 22,18 | 22,65 | 22,82 | 22,94 | 22,28 | 20,93 | 21,94 | 4330 | 5281 | 5747 | 5923 | 6181 | 6243 | 6150 | 96027 | 119631 | 131126 | 135887 | 137737 | 130657 | 134929 |
Prašiči | 13,49 | 15,40 | 14,88 | 17,18 | 14,45 | 12,13 | 12,07 | 44623 | 39484 | 33945 | 31690 | 26441 | 23700 | 22649 | 601953 | 607881 | 505161 | 544405 | 382031 | 287498 | 273359 |
Govedo | 8,91 | 10,23 | 10,56 | 11,57 | 13,08 | 13,56 | 14,82 | 56097 | 46736 | 43675 | 40842 | 36119 | 34087 | 32805 | 499546 | 478331 | 461224 | 472363 | 472333 | 462066 | 486014 |
Koze | 6,15 | 7,22 | 7,50 | 8,37 | 8,27 | 8,59 | 8,39 | 4775 | 3974 | 4108 | 4133 | 4214 | 4022 | 4598 | 29385 | 28690 | 30826 | 34593 | 34864 | 34542 | 38564 |
Konji | 3,11 | 3,57 | 3,75 | 3,86 | 3,81 | 3,62 | 3,37 | 4634 | 4728 | 5128 | 5081 | 5948 | 6029 | 5766 | 14407 | 16879 | 19249 | 19623 | 22673 | 21832 | 19453 |
GVŽ – skupaj | 6,07 | 6,62 | 6,30 | 6,82 | 7,19 | 6,92 | 7,51 | 77452 | 68909 | 66909 | 63549 | 58648 | 57749 | 55782 | 470498 | 456167 | 421587 | 433382 | 421553 | 399349 | 418684 |
Preračuni KIS
Pšenica in pira [ha/gospodarstvo] | Koruza [ha/gospodarstvo] | Pšenica in pira [število gospodarstev] | Pšenica in pira [ha] | Koruza [število gospodarstev] | Koruza [ha] | |
---|---|---|---|---|---|---|
2000 | 1,24 | 1,07 | 30905 | 38257 | 44826 | 48009 |
2003 | 1,40 | 1,22 | 25457 | 35585 | 36141 | 44137 |
2005 | 1,36 | 1,24 | 22100 | 30059 | 34212 | 42369 |
2007 | 1,52 | 1,42 | 21014 | 32040 | 28844 | 40905 |
2009,5 | 1,71 | 1,47 | 18690 | 31946 | 24795 | 36433 |
2013 | 1,77 | 1,72 | 18635 | 32959 | 24670 | 42375 |
2016 | 2,05 | 1,74 | 16086 | 33016 | 21242 | 36985 |
()
Preračuni KIS
2000 [GVŽ/ha KZU] | 2010 [GVŽ/ha KZU] | 2016 [GVŽ/ha KZU] | Štev. GVŽ - 2000 [število] | Štev. GVŽ - 2010 [število] | Štev. GVŽ - 2016 [število] | ha KZU - 2000 [ha] | ha KZU - 2010 [ha] | ha KZU - 2016 [ha] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Belgija | 3,13 | 2,80 | 2,79 | 4359330 | 3798680 | 3772750 | 1393780 | 1358020 | 1354250 |
Slovenija | 0,97 | 1,07 | 1,05 | 611100 | 518480 | 512120 | 485879 | 482650 | 488400 |
Avstrija | 0,79 | 0,87 | 0,89 | 2673930 | 2517170 | 2432030 | 3388230 | 2878170 | 2726890 |
Grčija | 0,71 | 0,46 | 0,43 | 2540110 | 2406520 | 2102870 | 3583190 | 5177510 | 4856780 |
Preračuni KIS
Krave molznice - Slovenija [število] | Namolzeno mleko - Slovenija [t] | Slovenija [kg/kravo] | Krave molznice - Avstrija [število] | Namolzeno mleko - Avstrija [t] | Avstrija [kg/kravo] | Krave molznice - Belgija [število] | Namolzeno mleko - Belgija [t] | Belgija [kg/kravo] | Krave molznice - Grčija [število] | Namolzeno mleko - Grčija [t] | Grčija [kg/kravo] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2000 | 140236 | 648628 | 4625,26 | 621000 | 3233100 | 5206,28 | 629400 | 3425000 | 5441,69 | 180000 | 789300 | 4385 |
2001 | 135805 | 652835 | 4807,15 | 597980 | 3299600 | 5517,91 | 611320 | 3357000 | 5491,40 | 172000 | 778100 | 4523,84 |
2002 | 139980 | 727639 | 5198,16 | 588970 | 3292200 | 5589,76 | 591010 | 3160000 | 5346,78 | 152000 | 758200 | 4988,16 |
2003 | 130711 | 661651 | 5061,94 | 557880 | 3229900 | 5789,60 | 572140 | 3127000 | 5465,45 | 149000 | 767800 | 5153,02 |
2004 | 134009 | 650400 | 4853,41 | 537950 | 3137300 | 5831,95 | 570610 | 3120000 | 5467,83 | 150000 | 762200 | 5081,33 |
2005 | 120273 | 659031 | 5479,46 | 534420 | 3113700 | 5826,32 | 548150 | 3082000 | 5622,55 | 152260 | 761300 | 5000 |
2006 | 112510 | 642262 | 5708,49 | 527420 | 3146700 | 5966,21 | 531910 | 2917000 | 5484,01 | 167750 | 763800 | 4553,20 |
2007 | 116391 | 666472 | 5726,15 | 524500 | 3155100 | 6015,44 | 524290 | 2943000 | 5613,31 | 150000 | 774000 | 5160 |
2008 | 113400 | 653682 | 5764,39 | 530230 | 3195900 | 6027,38 | 517770 | 2892000 | 5585,49 | 154000 | 787200 | 5111,69 |
2009 | 113103 | 625521 | 5530,54 | 532980 | 3229800 | 6059,89 | 517680 | 2996000 | 5787,36 | 145000 | 752800 | 5191,72 |
2010 | 109467 | 603930 | 5517,01 | 532740 | 3257700 | 6114,99 | 517740 | 3111000 | 6008,81 | 144000 | 743660 | 5164,31 |
2011 | 109068 | 601591 | 5515,74 | 527390 | 3307130 | 6270,75 | 510650 | 3151000 | 6170,57 | 130000 | 757000 | 5823,08 |
2012 | 111022 | 620943 | 5592,97 | 523370 | 3382100 | 6462,16 | 503540 | 3116000 | 6188,19 | 132000 | 765500 | 5799,24 |
2013 | 109571 | 595496 | 5434,80 | 529560 | 3393060 | 6407,32 | 515990 | 3529000 | 6839,28 | 130000 | 730600 | 5620 |
2014 | 107841 | 616581 | 5717,50 | 537740 | 3493860 | 6497,30 | 519090 | 3710000 | 7147,12 | 135000 | 769000 | 5696,30 |
2015 | 112838 | 631671 | 5598,03 | 534100 | 3537760 | 6623,78 | 528780 | 3826000 | 7235,52 | 111000 | 770000 | 6936,94 |
2016 | 107841 | 649675 | 6024,38 | 539870 | 3627610 | 6719,41 | 530590 | 3895000 | 7340,88 | 106000 | 706000 | 6660,38 |
2017 | 108825 | 647986 | 5954,39 | 543420 | 3712730 | 6832,16 | 519160 | 4031000 | 7764,47 | 97000 | 670000 | 6907,22 |
Preračuni KIS
Površina pšenice in pire - Slovenija [ha] | Pridelek pšenice - Slovenija [t] | Povp. pridelek pšenice - Slovenija [t/ha] | Površina pšenice - Avstrija [ha] | Pridelek pšenice - Avstrija [t] | Povp. pridelek pšenice - Avstrija [t/ha] | Površina pšenice - Belgija [ha] | Pridelek pšenice - Belgija [t] | Povp. pridelek pšenice - Belgija [t/ha] | Površina pšenice - Grčija [ha] | Pridelek pšenice - Grčija [t] | Povp. pridelek pšenice - Grčija [t/ha] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2000 | 38260 | 162560 | 4,25 | 293800 | 1313000 | 4,47 | 213000 | 1687600 | 7,92 | 829290 | 1858860 | 2,24 |
2001 | 39340 | 181080 | 4,60 | 287700 | 1508300 | 5,24 | 181000 | 1457400 | 8,05 | 931080 | 1827500 | 1,96 |
2002 | 35730 | 174870 | 4,89 | 288800 | 1434300 | 4,97 | 203000 | 1675100 | 8,27 | 890310 | 1782410 | 2,00 |
2003 | 35590 | 122920 | 3,45 | 272000 | 1191400 | 4,38 | 199000 | 1692900 | 8,49 | 851090 | 1629770 | 1,91 |
2004 | 32390 | 146830 | 4,53 | 290200 | 1718800 | 5,92 | 212000 | 1913100 | 8,98 | 838860 | 1773860 | 2,11 |
2005 | 30060 | 141290 | 4,70 | 289000 | 1453100 | 5,03 | 214000 | 1799400 | 8,42 | 868740 | 1761060 | 2,03 |
2006 | 32080 | 134450 | 4,19 | 284600 | 1396300 | 4,91 | 210000 | 1719500 | 8,17 | 685170 | 1574900 | 2,30 |
2007 | 32040 | 133340 | 4,16 | 293000 | 1399300 | 4,78 | 210000 | 1645300 | 7,83 | 678050 | 1389680 | 2,05 |
2008 | 35410 | 160300 | 4,53 | 296800 | 1689700 | 5,69 | 224000 | 1944300 | 8,68 | 657370 | 1939360 | 2,95 |
2009 | 34530 | 136900 | 3,96 | 309100 | 1523400 | 4,93 | 211500 | 1978100 | 9,35 | 781990 | 2140480 | 2,74 |
2010 | 31950 | 153480 | 4,80 | 302850 | 1517810 | 5,01 | 213000 | 1912800 | 8,98 | 661050 | 2025270 | 3,06 |
2011 | 29670 | 153580 | 5,18 | 304330 | 1781840 | 5,85 | 200710 | 1687730 | 8,41 | 543700 | 1850060 | 3,40 |
2012 | 34590 | 188070 | 5,44 | 308180 | 1275500 | 4,14 | 217100 | 1834600 | 8,45 | 563200 | 1567570 | 2,78 |
2013 | 31760 | 138240 | 4,35 | 297290 | 1597710 | 5,37 | 201860 | 1843600 | 9,13 | 579270 | 1643430 | 2,84 |
2014 | 33120 | 173240 | 5,23 | 304650 | 1804020 | 5,92 | 210760 | 1918980 | 9,11 | 545380 | 1663780 | 3,05 |
2015 | 30730 | 157060 | 5,11 | 302970 | 1725740 | 5,70 | 221780 | 2076260 | 9,36 | 488200 | 1139750 | 2,33 |
2016 | 31460 | 163170 | 5,19 | 317760 | 1977040 | 6,22 | 215720 | 1446580 | 6,71 | 536780 | 1593250 | 2,97 |
2017 | 28020 | 140960 | 5,03 | 297280 | 1442770 | 4,85 | 190210 | 1592560 | 8,37 | 576560 | 1690690 | 2,93 |
Preračuni KIS
Površina koruze - Slovenija [ha] | Pridelek koruze - Slovenija [t] | Slovenija [t/ha] | Površina koruze - Avstrija [ha] | Pridelek koruze - Avstrija [t] | Avstrija [t/ha] | Površina koruze - Belgija [ha] | Pridelek koruze - Belgija [t] | Belgija [t/ha] | Površina koruze - Grčija [ha] | Pridelek koruze - Grčija [t] | Grčija [t/ha] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2000 | 48009 | 282393 | 5,88 | 164057 | 1617535 | 9,86 | 35783 | 397375 | 11,11 | 208250 | 1850370 | 8,89 |
2001 | 47571 | 257546 | 5,41 | 171420 | 1493010 | 8,71 | 40555 | 460874 | 11,36 | 210390 | 1900260 | 9,03 |
2002 | 45525 | 371365 | 8,16 | 172230 | 1666605 | 9,68 | 47392 | 530700 | 11,20 | 225470 | 2004510 | 8,89 |
2003 | 44137 | 224223 | 5,08 | 173306 | 1452054 | 8,38 | 52723 | 554700 | 10,52 | 249020 | 2205520 | 8,86 |
2004 | 45996 | 357621 | 7,78 | 178700 | 1653700 | 9,25 | 52200 | 637800 | 12,22 | 251410 | 2210400 | 8,79 |
2005 | 42369 | 351168 | 8,29 | 167200 | 1724800 | 10,32 | 54300 | 634100 | 11,68 | 241420 | 2168930 | 8,98 |
2006 | 39839 | 276106 | 6,93 | 159300 | 1471700 | 9,24 | 56500 | 575900 | 10,19 | 179130 | 1646630 | 9,19 |
2007 | 40906 | 308259 | 7,54 | 170900 | 1696500 | 9,93 | 58200 | 698900 | 12,01 | 190340 | 1927540 | 10,13 |
2008 | 43698 | 319902 | 7,32 | 194100 | 2147200 | 11,06 | 72015 | 858800 | 11,93 | 240100 | 2472140 | 10,30 |
2009 | 38611 | 302600 | 7,84 | 178500 | 1890500 | 10,59 | 66700 | 808100 | 12,12 | 235260 | 2432870 | 10,34 |
2010 | 36433 | 311117 | 8,54 | 201140 | 1955990 | 9,72 | 69800 | 745900 | 10,69 | 181050 | 1912150 | 10,56 |
2011 | 40185 | 349030 | 8,69 | 217100 | 2453130 | 11,30 | 72030 | 859690 | 11,94 | 181880 | 2195790 | 12,07 |
2012 | 39166 | 277358 | 7,08 | 219700 | 2351370 | 10,70 | 67200 | 733600 | 10,92 | 183950 | 2009790 | 10,93 |
2013 | 41857 | 226634 | 5,41 | 201920 | 1639020 | 8,12 | 74170 | 837600 | 11,29 | 183010 | 2145250 | 11,72 |
2014 | 38331 | 350583 | 9,15 | 216320 | 2334390 | 10,79 | 62830 | 778570 | 12,39 | 159780 | 1824140 | 11,42 |
2015 | 37743 | 338712 | 8,97 | 188730 | 1637910 | 8,68 | 58400 | 692960 | 11,87 | 152050 | 1542300 | 10,14 |
2016 | 36388 | 346211 | 9,51 | 195250 | 2179590 | 11,16 | 52100 | 480730 | 9,23 | 139380 | 1447650 | 10,39 |
2017 | 38290 | 272177 | 7,11 | 209480 | 2075980 | 9,91 | 48840 | 598170 | 12,25 | 143490 | 1423810 | 9,92 |
()
Podatki popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2010; datum zajema podatkov: 26. 10. 2016
Intenzivnost kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:
- prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva
(Program razvoja podeželja 2014–2020),
- odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje
trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030),
- varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije (7. okoljski akcijski program),
- varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje,
ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program).
Po podatkih raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev se je v letu 2016 80 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo z živinorejo, od tega kar 59 % z govedorejo. Število tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000–2016 zmanjšalo za več kot četrtino (–28 %).
Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo, glede na podatke raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 redi 7,5 glave velike živine, kar je skoraj četrtino več (+24 %) kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000–2016 se je zmanjšala za 17 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.
Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu upadanju števila krav molznic na teh gospodarstvih, skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav molznic na gospodarstvo se je v obdobju 2000–2016 povečalo za 114 %, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje.
Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000–2017 v Sloveniji povečala za 1.329 kg ali za 29 %. V enakem obdobju se je povprečna mlečnost v Avstriji povečala za 31 %, v Belgiji za 43 % in v Grčiji kar za 58 %.
S skoraj 6.000 kg na kravo v letu 2017, Slovenija precej zaostaja za Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije, kjer procesi koncentracije in intenzifikacije proizvodnje potekajo bistveno hitreje.
Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2016 ukvarjalo 16.086 (pšenica in pira) in 24.670 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice in pire zmanjšalo za 48 % tistih, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze pa za 53 %. Ker je bil skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici manjši za 14 % (pri koruzi so se površine zmanjšale za 23 %), se je močno povečala koncentracija pridelave na gospodarstvo. Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoletnega povprečja za 0,54 t manjša kakor v Avstriji in kar 3,8 t manjši kot v Belgiji. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.
Slovensko kmetijstvo se sooča z neugodno posestno in velikostno strukturo, kar v veliki meri zavira povečevanje intenzivnosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi kmetijske politike in uporabo novih tehnoloških rešitev (zemljiške operacije, optimizacija krmnih obrokov, manjša poraba sredstev za varstvo rastlin, izboljšanje lastnosti tal…) je mogoče prispevati k povečanju intenzivnosti, ob hkratnem zmanjšanju negativnih pritiskov na okolje.
Cilji povzeti po: Programu razvoja podeželja 2014-2020, Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in 7. Okoljskem akcijskem programu.
Podatek za površino pšenice in koruze se zbira v okviru podatkov o rabi kmetijskih zemljišč v uporabi. To so kmetijska zemljišča, ki se v določenem letu uporabljajo za pridelovanje kmetijskih rastlin. Njive so površine, ki jih najmanj na pet let preorjemo in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča. Podatki o rabi zemljišč so na voljo za obdobje 1991–2017.
- Prednosti in slabosti kazalca: Pri izračunu kazalca smo upoštevali podatke o površini in pridelku pšenice in pire ter koruze v obdobju 2000–2017.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Podatki o številu živinorejskih gospodarstev in številu glav velike živine se zbirajo v okviru statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev. Glava velike živine (GVŽ) je standardna merskaenota, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, in sicer zato, da je mogoča primerjava med podatki za posamezna leta in med podatki posameznih držav. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Koeficienti GVŽ, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so drugačni kot na ravni Eurostata.
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) predstavljajo površino, ki se uporablja za kmetovanje. KZU vključujejo naslednje kategorije zemljišč: njive, trajni travniki, trajni nasadi, druga kmetijska zemljišča, kot so vrtovi. Med KZU ne spadajo neobdelana kmetijska zemljišča, gozdovi, pozidana zemljišča, dvorišča, poti, ribniki itd. Ta kazalnik uporablja pojem "osnovna površina", ki pomeni površino zemljišča.
- V primeru enoletnih poljščin, osnovna površina ustreza posejanemu območju;
- v primeru trajnih nasadov, predstavlja celotno zasajeno površino;
- v primeru zaporednih posevkov predstavlja glavni posevek, ki je zasedel parcelo v tem letu;
- pri hkratnih pridelkih, predstavlja ustrezno površino posameznih posevkov.
Enota za glavo velike živine, skrajšana kot GVŽ, je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat. Referenčna enota, ki se uporablja za izračun GVŽ, je pašni ekvivalent ene odrasle krave molznice, ki proizvede 3.000 kg mleka letno, brez dodatne močne krme.
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o številu gospodarstev in površini njiv s pšenico in piro ter koruzo ki jih države EU-28 poročajo Eurostatu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1