KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 20112021 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015 in 20172020, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 3 do 355 obolelih. Pri približno polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so pri obolelih potrdili povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, Francisella tularensis.

V letih 2020 in deloma 2021 so se zaradi pandemije Covid-19 izvajali različni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa SARS CoV-2. Zapirale so se šole, domovi starejših občanov in druge dejavnosti, kar je verjetno vplivalo tudi na širjenje (črevesnih) nalezljivih bolezni. Dejansko breme črevesnih okužb v tem obdobju je bilo verjetno večje, kot smo ga zaznali. V letu 2021 smo na Primorskem zabeležili hidrični izbruh, ki ga je povzročila sicer redka bakterija Francisella tularensis. Dejavniki, ki so vplivali na pojav izbruha, so bili visoka populacija (verjetno okuženih) glodavcev in obilne padavine v mesecu maju. Za razumevanje epizoonotskega cikla tularemije v Sloveniji so nujno potrebne nadaljnje ekološke in mikrobiološke raziskave. 


Kazalec predstavlja število prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec tudi znak kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira, na istem oskrbovalnem območju. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, poplave, taljenje snega), ter tudi motnje v pripravi, shranjevanju ali distribuciji pitne vode.


Grafi

Slika ZD04-1: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, v obdobju 2011-2021
Viri:

NIJZ, 2011-2021 (17. 10. 2022)

Prikaži podatke
Celje [št.] Koper [št.] Kranj [št.] Ljubljana [št.] Maribor [št.] Murska Sobota [št.] Nova Gorica [št.] Novo mesto [št.] Ravne na Koroškem [št.] Skupaj [št.]
2011 0 0 1 1 1 0 0 0 0 3
2012 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2013 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1
2014 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2021 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1
Slika ZD04-2: Število obolelih v hidričnih izbruhih v Sloveniji v obdobju 2011-2021
Viri:

NIJZ, 2011-2021 (17. 10. 2022)

Prikaži podatke
Celje [št.] Koper [št.] Kranj [št.] Ljubljana [št.] Maribor [št.] Murska Sobota [št.] Nova Gorica [št.] Novo mesto [št.] Ravne na Koroškem [št.] Skupaj [št.]
2011 0 0 91 152 20 0 0 0 0 263
2012 0 0 0 44 0 0 0 0 0 44
2013 0 0 9 0 0 0 0 0 0 9
2014 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 50 0 0 0 0 355 405
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2021 0 0 0 0 0 0 3 0 0 3
Slika ZD04-3: Odstotni delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene ČNB in odstotni delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v obdobju 2011-2021
Viri:

Računalniški program SURVIVAL, NIJZ, 2011 – 2021 (17. 10. 2022)

Prikaži podatke
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene ČNB [%] Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene nalezljive bolezni [%]
2011 69,90 21,40
2012 72,90 20,40
2013 70,30 19,70
2014 70,50 21,90
2015 66 25
2016 63,50 23,30
2017 65 24,70
2018 0 0
2019 0 0
2020 0 0
2021 0 0

Cilji

• Zagotoviti dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo oziroma ustrezne priprave vode, kadar je ta potrebna, vsem prebivalcem Slovenije.

• Izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, predvsem zaradi fekalne onesnaženosti na malih sistemih za oskrbo s pitno vodo in na kraških območjih oziroma kraških vodonosnikih.

• Pred onesnaženjem je treba varovati vse vodne vire za oskrbo s pitno vodo, tudi tiste, ki (še) nimajo določenih vodovarstvenih območij in vodovarstvenih režimov v njih. Ustrezno pripravo vode je treba zagotoviti tudi pri vodnih virih, ki se uporabljajo kot pitna voda za samooskrbo (npr. kapnice).
• Zagotoviti čim bolj zgodnje odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, zlasti kjer povzročitelj ni dokazan.
• Analizirati vzroke in odpravljati doživete napake ob obravnavi in obvladovanju izbruha, iz izkušenj. Pri vsakem izbruhu ugotavljamo boljše načine pri obravnavi in obvladovanju, ki služijo kot izkušnje za prihodnje.


Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode je treba zagotavljati varno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (npr.: salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr.: adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (npr.: Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene. Po hidrični okužbi je naknadno možen tudi prenos nalezljive bolezni z osebe na osebo.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih (2002–2021) od 1 do 3 letno, skupaj 20. Prijave hidričnih izbruhov ni bilo v letih 2006, 2009, 2015, 20172020. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo od 3 do 355, skupaj 1.516. Pri približno polovici hidričnih izbruhov v letih 2005–2016 povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, Francisella tularensis. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je verjetno podcenjeno, ker zboleli običajno zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, zaradi kratkotrajnega poteka bolezni idr.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni je bilo v letu 2021 prijavljenih 4.056 primerov akutnih črevesnih okužb z opredeljenimi povzročitelji: salmoneloze (A02), šigeloze (A03), okužbe z E. coli (A04.0 -A04.4), kampilobakterioze (A04.5), okužbe z bakterijo Yersinia enterocolitica (A04.6), okužbe s Cl. Difficile (A04.7), parazitoze (A07), rotaviroze (A08.0), noroviroze (A08.1), adenoviroze (A08.2), okužbe z listerijo (A32), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), enterobioze (B80) in druge opredeljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB)** (A01, A04.8,A05, A06, A08.3, A08.5, B67-B69, B71).

V letu 2020 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 94 % oziroma 1.977.591 prebivalcev Slovenije na 873 oskrbovalnih območjih. Odvzetih je bilo skupaj 3.163 vzorcev pitne vode, na pipi uporabnika. Zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnost Escherichia coli) je bilo neskladnih skupaj 71 vzorcev, od tega večina, 66 vzorcev, na malih oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50-500 uporabnikov. Delež mikrobiološko, vključno fekalno neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij. Mali sistemi so v večjem deležu onesnaženi zaradi neustrezne priprave vode in neustreznega varovanja na prispevnih območjih vodnih virov pred onesnaženjem.

Prebivalci, ki niso bili vključeni v monitoring pitne vode (6 % oziroma 122.535 prebivalcev), so se oskrbovali preko lastne oskrbe s pitno vodo iz vodnih virov z izdanimi vodnimi dovoljenji (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb) ali samooskrbe (npr. kapnice). Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo oziroma kakovost ni znana. To so večinoma mali sistemi na podeželju.

V primerih pojava akutnih črevesnih okužb je možnost okužbe tudi zaradi pitne vode, katere vzorci, odvzeti v okviru rednega monitoringa, niso skladni. Vpliv takšne, onesnažene pitne vode na zbolevanje zaradi akutnih črevesnih okužb še ni dobro raziskan. Ekološka študija v Sloveniji v letu 2012 je pokazala povezavo med pogostostjo prijavljenih akutnih črevesnih okužb (AGI) in fekalno onesnaženimi vzorci pitne vode na malih oskrbovalnih območjih s 50-1.000 prebivalci. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so bila na malih oskrbovalnih območjih. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, onesnaženo z E. coli, na oskrbovalnih območjih s 50–1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo pomembno višje od 1 (p ≤ 0,001). (GRILC et al.), Eva, GALE, Ivanka, VERŠIČ, Aleš, ŽAGAR, Tina, SOČAN, Maja. Drinking water quality and the geospatial distribution of notified gastro-intestinal infections = Kvaliteta pitne vode in geoprostorska porazdelitev prijavljenih črevesnih okužb. Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health, ISSN 0351-0026. [Tiskana izd.], 2015;  54, št. 3, str. 194-203.) 

Dejansko breme hidričnih izbruhov v Evropi je težko oceniti in je najverjetneje podcenjeno. Obilne, nenadne padavine lahko preplavijo čistilne naprave in povzročijo različne izbruhe npr. izbruhe kriptosporidioze zaradi oocist, ki pronicajo v zbiralnike pitne vode iz izvirov in jezer ter ostanejo v sistemu za distribucijo vode. Študija iz Anglije in Walesa je pokazala, da je bilo 20 % hidričnih izbruhov v preteklem stoletju povezanih z dolgotrajnim obdobjem, ko je bilo padavin malo, v primerjavi z 10 %, ki so bili posledica obilnih padavin. Daljša sušna obdobja lahko zmanjšajo količino površinskih voda, kar lahko poveča koncentracijo patogenov v odpadnih vodah. Povečana koncentracija patogenov v odpadnih vodah obremeni čistilne naprave. (ECDC, Waterborne diseases). V letu 2020 je devet držav članic (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija in Švedska) poročalo o 35 hidričnih izbruhih. V primerjavi z letom 2019 se je število izbruhov, ki se prenašajo z vodo, zmanjšalo za 27,1 % (leta 2019 je bilo 48 izbruhov). Število obolelih v hidričnih izbruhih se je znatno zmanjšalo (leta 2019 je zbolelo 1969 oseb, v letu 2020 se je število obolelih zmanjšalo za 84,6 %). Povprečna velikost izbruhov, ki se prenašajo z vodo, je bila 8,7 primera, kar je najnižja vrednost od leta 2010 dalje. Podatek kaže, da so bili manjši sistemi za oskrbo s pitno vodo pogosteje razlog za pojav hidričnih izbruhov kot veliki javni vodovodi. Pet držav članic (Danska, Finska, Francija, Grčija in Italija) je prijavilo šest hidričnih izbruhov kot izbruhe, kjer je vzročna povezava med onesnaženjem vode in pojavom črevesne nalezljive bolezni močna. V teh izbruhih je zbolelo 160 oseb. Povzročitelji izbruhov so bili: E. coli, ki proizvaja toksin Shiga ali STEC (skupaj dva izbruha, enega je povzročila STEC O157), norovirus, Campylobacter jejuni, salmonela in drugi neopredeljeni povzročitelji. O večini izbruhov, ki se prenašajo z vodo, kjer je bila vzročna povezava šibka, sta poročali Irska (17 izbruhov) in Belgija (sedem izbruhov). O petih drugih hidričnih izbruhih s šibkimi dokazi so poročale Avstrija, Francija, Italija in Švedska. Skupno je STEC E.coli povzročila 17 izbruhov, potrdili so dve serološki skupini O26 in O145, za ostale ni podatka. STEC O157 so potrdili tudi kot drugega povzročitelja v manjšega hidričnem izbruhu v Avstriji poleg glavnega povzročitelja Campylobacter  jejuni. Drugi povzročitelji manjših hidričnih izbruhov so bili: Salmonella Enteritidis, Cryptosporidium, Campylobacter jejuni in Giardia. V 10 izbruhih s šibkimi dokazi povzročitelja niso uspeli dokazati. (The European Union One Health 2020 Zoonoses Report; European Food Safety Authority, European Centre for Disease Prevention and Control.)

 


Metodologija

Cilji so povzeti po: Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006); Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje - NIJZ (do leta 2014 Inštitut za varovanje zdravja - IVZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov nalezljivih bolezni in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB), ki podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, po zdravstvenih regijah

 

Število

NIJZ

2011–2021

 

November tekočega leta za preteklo leto

letno

november 2020

da

Število obolelih v hidričnih izbruhih, po zdravstvenih regijah, Slovenija, v obdobju

 

Število

letno

Delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene ČNB in delež vseh ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji, v obdobju

%

letno

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanje. Zajeti so podatki za obdobje 2020. Geografsko so zajete države EU.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen je podatek o številu hidričnih izbruhov ter o številu zbolelih v hidričnih izbruhih v posameznih letih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

 

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Število hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope, v obdobju 2008-2013

 

Število

ECDC, EFSA

 

2008-2013

 

 

 

20.11.2020

Število obolelih zaradi hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope, v obdobju 2008-2013*

 

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1.  A. Sirk, M. Korva, T. Frelih. Izbruh tularemije pri ljudeh v letu 2021. Outbreak of Tularemia in Humans in 2021. In: Eno zdravje 2021, Zbornik predavanj. 8. dec. 2021. COBISS.SI-ID 91213315. ISBN 978-961-95242-3-7 (PDF). Pridobljeno (28. 10. 2022) na spletni strani
  2. CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004. (EUR/04/5046267).
  3. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
  4. COMMISSION DIRECTIVE (EU) 2015/1787/EU of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption.  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L1787&from=EN .
  5. DIRECTIVE (EU) 2020/2184 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption (recast)
  6. ECDC, EFSA 2015 http://ecdc.europa.eu/en/publications/surveillance_reports/fwd/Pages/fwd.aspx.
  7. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji – Letna poročila: od 1997 do 2021. Pridobljeno (17. 10. 2022) na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/epidemiolosko-spremljanje-nalezljivih-bolezni-letna-in-cetrtletna-porocila.
  8. GRILC Eva, GALE, Ivanka, VERŠIČ, Aleš, ŽAGAR, Tina, SOČAN, Maja. Drinking water quality and the geospatial distribution of notified gastro-intestinal infections = Kvaliteta pitne vode in geoprostorska porazdelitev prijavljenih črevesnih okužb. Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health, ISSN 0351-0026. [Tiskana izd.], 2015;  54, št. 3, str. 194-203.) 
  9. IVZ, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  10. IVZ, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  11. IVZ, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  12. IVZ, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  13. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
  14. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
  15. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
  16. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
  17. ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.
  18. NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013.
  19. NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014.
  20. NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015.
  21. NLZOH, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016.
  22. NLZOH, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2017.
  23. NLZOH, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2018.
  24. NLZOH, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2019.
  25. Letna poročila o kakovosti pitne vode v Sloveniji: od 2002 do 2020. Pridobljeno (28. 10. 2022) na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/letna-porocila-o-pitni-vodi-v-sloveniji.
  26. Letna poročila o kakovosti pitne vode za leto: od 2011 do 2020. Dosegljivo (28. 10. 2022) na spletni strani: http://www.mpv.si/porocila.
  27. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zdravstveni statistični letopis Slovenije: 3.7.1 Monitoring pitne vode. Pridobljeno (28. 10. 2022) na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/nijz/revije/zdravstveni-statisticni-letopis-slov….
  28. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
  29. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17).
  30. Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
  31. The European Union One Health 2020 Zoonoses Report; European Food Safety Authority, European Centre for Disease Prevention and Control.


Related indicators