Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006) .
Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na IVZ, za obdobje 1997-2012.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja(CNBOT).
Datum zajema podatkov: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani IVZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV).
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (CNBOT) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: WHO.
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2000-2007, razen za Estonijo (2000–2005), Češko (2000–2005), Italijo (2000–2005), Grčijo (2004–2005) in Veliko Britanijo (Anglija,/Wales) (2000–2005). Geografsko so zajete: Belgija, Hrvaška, Češka Republika, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Norveška, Slovaška, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales).
Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

1. CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 (EUR/04/5046267).
2. ENHIS, 2009. Outbreaks of waterborne diseases. Fact sheet No.1.1 – December 2009. Code: RPG1 WatSan E1. World Health Organization, Europe.
3. IVZ, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
4. IVZ, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
5. IVZ, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
6. IVZ, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
7. IVZ, 1998-2013. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji (od 1997 do 2012). Letna poročila. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, (1997 do 2009).
8. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Ur. L. RS. Št.: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
9. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Uradni list RS, št. 16/1999.
10. Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
11. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
12. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
13. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
14. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
15. Zakon o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 33/2006.