KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Hidrični izbruhi (epidemije)

[ZD04] Hidrični izbruhi (epidemije)
Impacts

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 2006-2015 prijavljeni 1 - 3 hidrični izbruhi letno, v letih 2006, 2009 in 2015 ni bilo prijave. V posameznem izbruhu je bilo 5 - 263 prijav obolelih. Pri okoli polovici izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri ostalih izbruhih so pri obolelih opredelili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium.

Kazalec predstavlja število prejetih prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec znak kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov; najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oz. oskrbovalnega območja. Prizadete so vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega), tudi motnje v pripravi ali distribuciji pitne vode ter ureditev vodovarstvenih območij virov pitne vode in zagotovitev izvajanja režima v njih.

Grafi

Slika ZD04-1: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, v obdobju 2006-2015
Viri:

IVZ (NIJZ), 2005-2015

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Celje št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 0 1 1 1 0 1 0
Maribor št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
R/K št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj št. 0 1 1 0 1 3 1 1 1 0
Slika ZD04-2: Število obolelih v hidričnih izbruhih, Slovenija, v obdobju 2006-2015
Viri:

IVZ(NIJZ), 2005-2015

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Celje št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 170 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 34 0 0 0 91 0 9 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 0 52 152 44 0 5 0
Maribor št. 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
R/K št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj št. 0 34 170 0 52 263 44 9 5 0
Slika ZD04-3: Delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene ČNB in delež vseh ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji, v obdobju 2007-2015*
Viri:

IVZ (NIJZ), 2015

*Opombe k sliki ZD4-3: MKB10: A09- črevesna infekcija, neopredeljena, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena

Prikaži podatke
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene ČNB % 67.3 70.7 71.1 69.8 69.9 72.9 70.3 70.5 66
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene nalezljive bolezni % 21.4 23.7 19.8 22.9 21.4 20.4 19.7 21.9 25
Slika ZD04-4: Število hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope, v obdobju 2008-2013
Viri:

EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2010-2013; EFSA Journal

Prikaži podatke
Avstrija Belgija Danska Finska Francija Grčija Madžarska Irska Poljska Slovenija
2008 št. 3 1 3 1
2009 št. 1 1 4 1 4 1
2010 št. 1 2 1 1 3 1
2011 št. 1 6 3 3
2012 št. 1 2 2 11 1
2013 št. 1 2 1 2 1
2008-2013 št. 1 2 4 12 8 3 1 24 4 7
Španija Švedska Velika Britanija
2008 št. 2 1
2009 št. 2
2010 št. 5 1
2011 št. 1
2012 št.
2013 št. 2 1
2008-2013 št. 4 9 2
Slika ZD04-5: Število obolelih zaradi hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope, v obdobju 2008-2013
Viri:

EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2010-2013; EFSA Journal

Prikaži podatke
Avstrija Madžarska Belgija Velika Britanija Grčija Danska Poljska Španija Slovenija Francija
2008 št. 597 10 170 26
2009 št. 60 500 6 45
2010 št. 3000 44 800 67 52
2011 št. 64 263
2012 št. 631 183 44
2013 št. 2 39 18 9 6
2008-2013 št. 2 597 3064 83 691 1483 73 28 538 77
Švedska Finska Irska
2008 št. 2000 14
2009 št. 177 191 8
2010 št. 13755 17 50
2011 št. 20000 78 25
2012 št. 245 54
2013 št. 214 26
2008-2013 št. 35932 745 177

Cilji

  • Zagotoviti dostopnost do varne pitne vode, oziroma ustrezne priprave vode vsem prebivalcem Slovenije.
  • Izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, predvsem zaradi fekalne onesnaženosti, zlasti na malih sistemih in območjih s kraškimi viri pitne vode, ki jih iz javnozdravstvenega vidika prištevamo med površinske vire pitne vode, saj ugotavljamo občasno fekalno onesnaženost.
  • Zagotoviti čim bolj zgodnje odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan.
  • Analiza vzrokov in odpravljanje doživetih napak ob obravnavi in obvladovanju izbruha iz izkušenj. Pri vsakem izbruhu ugotavljamo boljše načine pri obravnavi in obvladovanju, ki služijo kot izkušnje za prihodnje.

Varna pitna voda je nujna za zdravje ljudi. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (Salmonella Typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zbolijo lahko tisti, ki uporabljajo onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 19 letih (1997–2015) med 1 - 3 letno, skupaj 28; prijave izbruha ni bilo v letih 2006, 2009 in 2015. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo med 5 - 263, skupaj 1.809. Pri okoli polovici izbruhov v letih 2005-2014 povzročitelj ni bil znan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno. Del izbruhov se ne zazna, ker zboleli zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, ali zaradi drugih razlogov.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni v letu 2015 ni bilo prijave hidričnega izbruha, vendar je bilo v letu 2015, 19.261 prijavljenih primerov akutnih črevesnih okužb (MKB10: A09–driska in gastroenteritis, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni bil dokazan, kar predstavlja 25% glede na vse prijave nalezljive bolezni (78.373 vseh prijav nalezljivih bolezni v Sloveniji leta 2015). Po številu prijav so bile od leta 1997 do 2005 akutne črevesne okužbe, kjer povzročitelj ni bil dokazan na drugem mestu, za noricami, od leta 2006 do 2015 je njihovo število močno naraslo in se izmenjuje z noricami na prvem oziroma drugem mestu, leta 2015 so akutne črevesne okužbe na prvem mestu. Tudi incidenca na 100.000 prebivalcev je v tem obdobju stalno naraščala, razen z manjšimi znižanji v letih 2003, 2005 in 2009; incidenca se je v celotnem obdobju povečala za več kot dvakrat, od 270,8 v letu 1997 na 1413,8 v letu 2015 (IVZ(NIJZ), 1998-2016). V teh primerih akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan, je možnost okužbe tudi s pitno vodo.

V obdobju 2007–2015 so akutne črevesne nalezljive bolezni (MKB10: A09, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni dokazan, predstavljale dobri dve tretjini glede na vse prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB) oziroma dobro četrtino glede na vse prijavljene nalezljive bolezni v tem obdobju.

V Sloveniji je velik delež prebivalcev, ki nimajo dostopa do varne pitne vode. Z lastno oskrbo s pitno vodo, ki ni bila zajeta v monitoring pitne vode, se je v letu 2015 oskrbovalo skoraj 134.000 oz. 7 % prebivalcev. Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo. Poleg tega so zlasti mali sistemi v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi nezadostne ali neustrezne priprave pitne vode in pomanjkljivega nadzora (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014 - 2016).

Primerjava med 13 državami Evrope, vključno s Slovenijo, v obdobju 2008-2013, je pokazala, da je bilo največ hidričnih izbruhov na Irskem (24), Finskem (12) in Švedskem (9), kjer je bilo tudi največje število zbolelih ljudi. Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije (Campylobacter, E. coli in Shigella sonnei) in sicer v 43 (53,1 %) izbruhih in v 79,1 % primerih bolezni. Virusi so bili vpleteni v 25 izbruhov (30,9 %) in 19,8 % primerov bolezni, v 4 primerih je bil opredeljen drugi povzročitelj (5%) in v 9 primerih (11,1 %) vzrok ni bil znan. Podatki ne kažejo trendov bodisi med ali znotraj držav (EFSA Journal, 2015).

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006); Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Vlada RS, 1. 12. 2011. Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Vlada RS, 9. 7. 2015., Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 2005-2014. Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB). Datum zajema podatkov: november 2015 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Poročila se objavijo na spletni strani IVZ (NIJZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Metodologija obdelave podatkov: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih Informacija o kakovosti: • Prednosti in slabosti: Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje. Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo. • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. • Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje) Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System. Skrbnik podatkov: WHO. Datum zajema podatkov za kazalec: 2009 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2008-2013. Geografsko so zajete: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Poljska, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales). Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v posameznih letih. Informacije o kakovosti: • Prednosti in slabosti: Prednosti: Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni. Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu. • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 2 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
15.11.2016
Avtor(ji)

Ivanka Gale, dr.med., spec. higiene in javnega zdravja, Tatjana Frelih, dr.med. spec. epidemiologije, Mateja Blaško Markič, dipl.san.ing., Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)