Podatki za Slovenijo

Kakovost pitne vode v Sloveniji ureja Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), ki je usklajen z Direktivo Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) (Drinking water Directive 98/83/EC). Pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varne pitne vode (skladne, zdravstveno ustrezne) in predpisuje mikrobiološke, kemijske in indikatorske parametre in njihove mejne vrednosti. Mikrobiološko onesnažena pitna voda, zlasti fekalno, je možen izvor okužbe prebavil. V Sloveniji so mikrobiološko (fekalno) najbolj onesnaženi mali sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo do 1.000 ljudi, zlasti še najmanjši, ki oskrbujejo 50-500 ljudi (oskrbovalna območja) (IVZ, 2007).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) (WHO-United Economic Commission for Europe (UNECE)) v svojem protokolu za vodo in zdravje (WHO-UNECE, 1999) vključuje cilje za preprečevanje bolezni, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Pri tem opredeljuje dostop do varne pitne vode, zahteve za pripravo pitne vode in nadzor ter načrte za ugotavljanje in preprečevanje hidričnih izbruhov. SZO je razvila tudi koncept načrta zagotavljanja varne pitne vode (water safety planning). To je nov pristop za zagotovitev varne pitne vode z izboljšanjem ocene tveganja in sistema upravljanja za pripravo in distribucijo pitne vode (WHO, 2004; Davison, 2005).

V letu 2004 je bil na četrti ministrski konferenci za okolje in zdravje sprejet Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok (CEHAPE-Children's Health and Environment Action Plan for Europe), ki vključuje štiri regionalne prioritetne cilje (RPG-Regional priority goal)) za zmanjšanje bremena bolezni otrok, ki so povezane z okoljem. Eden od ciljev v RPGI je preprečevanje in pomembno zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni prebavil in drugih vplivov na zdravje, z zagotovitvijo ustreznih ukrepov za izboljšanje dostopa do varne oskrbe s pitno vodo (CEHAPE, 2004).

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo
(julij 2006).
Izvorna baza podatkov: Podatki se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na IVZ, za obdobje 1997-2008 (Kraigher A. et al.)
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: maj 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Obvezna prijava med drugim obsega bolezni (enterokolitis, griža, kolera, trebušni tifus, virusni hepatitis), ki se lahko prenašajo z mikrobiološko (fekalno) onesnaženo pitno vodo.
Pravilnik v 6. členu določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti ZZV in sodelovati pri obvladovanju epidemije. ZZV o epidemiji takoj obvesti IVZ. ZZV določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju.
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni (CNB) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.
Informacija o kakovosti: Poročila se objavijo na spletni strani IVZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 10.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV).
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje
Slabosti: ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na indikatorjih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročiteljev črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.

• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): da
Negotovost (scenariji/projekcije): ne

• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je spremljanje pojava hidričnih izbruhov vključeno v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij, 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Zajeti so podatki za obdobje 2000-2005.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov za posamezna leta.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: podatek pridobljen na majhnem vzorcu
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 (EUR/04/5046267).
- Davison, 2005. Davison A et al. Water safety plans. Managing drinking-water quality from catchment to consumer. Geneva, World Health Organization, 2005.
- ENHIS, 2007. Outbreaks of waterborne diseases. Fact sheet No.1.1 – May 2007. Code: RPG1 WatSan E1. World Health Organization, Europe.
- IVZ, 2007. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2008.
- Kraigher A. et al. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu (1997-2007). Letno poročilo. Center za nalezljive bolezni. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
- WHO-UNECE, 1999. Protocol on Water and Health to the 1992 Convention on the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes. Second Meeting of the Parties to the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes, The Hague, Netherlands, 23–25 March 2000. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe and Geneva, United Nations Economic Commission for Europe, 1999.
- WHO, 2004. Guidelines for drinking-water quality, 3rd ed., Vol. 1. Recommendations. Geneva: World Health Organization, 2004.