KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Domov > Kmetijstvo > Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

[KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,6 kg N/ha na leto oziroma za 50 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 81 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 46 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Na bilančni presežek dušika imajo sicer v posameznem letu pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji. V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala nekoliko večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot ga v povprečju izkazujejo države članice EU (50 kg N/ha).

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom dušika na kmetijska zemljišča in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom dušika. Skupen (bruto) vnos dušika predstavljajo naslednji viri: dušik, ki ga izločijo rejne živali, dušik v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija dušika z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega dušika, dušik iz drugih organskih gnojil (komposti, digestati, blata čistilnih naprav...) ter dušik, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem dušika predstavlja dušik v pospravljenih pridelkih kmetijskih rastlin.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na dušik, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo dušik ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za dušik, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX).

Bruto in neto bilančne presežke dušika smo izrazili v tonah dušika (t N) na ravni države in v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2019. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema dušika ter podana primerjava z državami Evropske unije.

Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Viri: 

KIS, 2021

Prikaži podatke

Skupni vnos N [t N]

Živinska gnojila [t N]

Mineralna gnojila [t N]

Atmosferska depozicija [t N]

Biološka fiksacija [t N]

Seme in sadilni material [t N]

Druga organska gnojila [t N]

Živinska gnojila [%]

Mineralna gnojila [%]

Atmosferska depozicija [%]

Biološka fiksacija [%]

Seme in sadilni material [%]

Druga organska gnojila [%]

1992

91272,13

41745,78

38938

8338,07

1781,20

338,51

130,56

45,74

42,66

9,14

1,95

0,37

0,14

1993

82953,37

39052,39

33376

8291,40

1763,63

339,39

130,56

47,08

40,23

10,00

2,13

0,41

0,16

1994

82969,43

38855,61

33944

8063,79

1653,28

322,19

130,56

46,83

40,91

9,72

1,99

0,39

0,16

1995

82010,14

39665,54

32235

7874,48

1778,12

326,44

130,56

48,37

39,31

9,60

2,17

0,40

0,16

1996

79387,22

38317,80

31296

7702,10

1637,35

311,21

122,76

48,27

39,42

9,70

2,06

0,39

0,15

1997

81032,08

37570,77

33999

7414,07

1638,40

294,88

114,96

46,37

41,96

9,15

2,02

0,36

0,14

1998

82326,66

38209,25

34801

7363,77

1546,68

298,80

107,16

46,41

42,27

8,94

1,88

0,36

0,13

1999

82609,85

38941,21

34380

7478,87

1432,53

291,53

85,71

47,14

41,62

9,05

1,73

0,35

0,10

2000

84411,80

40836,41

34159

7634,40

1409,19

308,54

64,26

48,38

40,47

9,04

1,67

0,37

0,08

2001

84052,50

40018,54

34765

7644,36

1241,77

310,77

72,06

47,61

41,36

9,09

1,48

0,37

0,09

2002

84696,03

42030,20

33412

7581,93

1282,95

293,49

95,46

49,62

39,45

8,95

1,51

0,35

0,11

2003

82938,44

39085,23

34501

7645,64

1339,27

296,99

70,31

47,13

41,60

9,22

1,61

0,36

0,08

2004

76875,89

37520,55

30264

7357,80

1381,82

294,25

57,48

48,81

39,37

9,57

1,80

0,38

0,07

2005

76746,89

37899,60

29169

7631,39

1700,85

290,73

55,34

49,38

38,01

9,94

2,22

0,38

0,07

2006

77931,96

38063,22

30383

7354,77

1755,00

306,52

69,46

48,84

38,99

9,44

2,25

0,39

0,09

2007

78844,25

39630,57

29613

7476,99

1733,83

304,92

84,93

50,26

37,56

9,48

2,20

0,39

0,11

2008

72617,88

37867,08

25039

7386,36

1918,61

306,39

100,45

52,15

34,48

10,17

2,64

0,42

0,14

2009

75679,61

37908,59

28202

7027,44

2123,09

302,20

116,29

50,09

37,26

9,29

2,81

0,40

0,15

2010

74290,24

37044,30

27486

7239,80

2085,22

285,47

149,45

49,86

37,00

9,75

2,81

0,38

0,20

2011

72284,49

35804,01

27134

6872,93

2056,13

269,85

147,58

49,53

37,54

9,51

2,84

0,37

0,20

2012

71462,10

35464,15

26300

7194,80

2052,56

287,20

163,41

49,63

36,80

10,07

2,87

0,40

0,23

2013

72081,92

35037,31

27263

7183,32

2141,89

277,16

179,23

48,61

37,82

9,97

2,97

0,38

0,25

2014

74187,45

35719,93

28612

7233,29

2127,83

289,25

205,15

48,15

38,57

9,75

2,87

0,39

0,28

2015

75549,76

36729,31

28319

7152,93

2846,41

290,72

211,38

48,62

37,48

9,47

3,77

0,38

0,28

2016

75425,40

37223,43

27097

7165,07

3397,60

300,21

242,09

49,35

35,93

9,50

4,50

0,40

0,32

2017

74979,22

36822,56

27084

7221,23

3378,67

295,21

177,57

49,11

36,12

9,63

4,51

0,39

0,24

2018

74742,64

36579,87

27293

7159,44

3135,19

287,43

287,71

48,94

36,52

9,58

4,19

0,38

0,38

2019

75077,81

36474,59

28048

7197,33

2848,10

280,00

229,78

48,58

37,36

9,59

3,79

0,37

0,31
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Viri: 

KIS, 2021

Prikaži podatke

Skupni odvzem N [t N]

Trajni travniki [t N]

Žita [t N]

Zelena krma z njiv [t N]

Korenovke in gomoljnice [t N]

Sadje [t N]

Industrijske rastline [t N]

Zelenjadnice [t N]

Stročnice [t N]

Trajni travniki [%]

Žita [%]

Zelena krma z njiv [%]

Korenovke in gomoljnice [%]

Sadje [%]

Industrijske rastline [%]

Zelenjadnice [%]

Stročnice [%]

1992

28752,00

17811,27

6028,00

2760,09

1060,33

534,73

293,18

242,55

21,86

61,95

20,97

9,60

3,69

1,86

1,02

0,84

0,08

1993

29376,14

16712,21

6762,38

3565,82

1204,01

559,41

277,76

269,78

24,77

56,89

23,02

12,14

4,10

1,90

0,95

0,92

0,08

1994

49789,44

32460,04

8416,82

5815,28

1754,89

621,46

404,81

253,80

62,35

65,19

16,90

11,68

3,52

1,25

0,81

0,51

0,13

1995

46921,32

29760,91

8170,15

6051,23

1834,91

547,24

212,72

273,94

70,23

63,43

17,41

12,90

3,91

1,17

0,45

0,58

0,15

1996

45376,16

28330,24

7762,42

6223,37

1840,71

632,42

250,88

283,87

52,25

62,43

17,11

13,72

4,06

1,39

0,55

0,63

0,12

1997

49428,23

31401,79

8578,90

6673,26

1682,98

575,47

194,19

274,81

46,83

63,53

17,36

13,50

3,40

1,16

0,39

0,56

0,09

1998

49491,84

30783,48

8919,45

6709,22

1922,48

640,83

212,69

261,39

42,30

62,20

18,02

13,56

3,88

1,29

0,43

0,53

0,09

1999

47511,12

30940,35

7557,26

5960,35

2007,07

543,40

184,91

288,39

29,40

65,12

15,91

12,55

4,22

1,14

0,39

0,61

0,06

2000

40831,47

25411,72

7968,03

4673,57

1640,73

716,01

136,72

258,70

25,98

62,24

19,51

11,45

4,02

1,75

0,33

0,63

0,06

2001

40152,38

26073,30

8102,99

3928,52

1101,47

521,24

186,09

211,46

27,30

64,94

20,18

9,78

2,74

1,30

0,46

0,53

0,07

2002

50404,47

32957,61

9754,26

5018,98

1286,05

714,70

390,61

234,05

48,21

65,39

19,35

9,96

2,55

1,42

0,77

0,46

0,10

2003

33416,41

20670,42

6432,20

4189,68

973,80

571,51

352,69

195,82

30,28

61,86

19,25

12,54

2,91

1,71

1,06

0,59

0,09

2004

50951,79

33251,55

9267,40

5722,63

1223,39

777,89

369,94

264,69

74,29

65,26

18,19

11,23

2,40

1,53

0,73

0,52

0,15

2005

54875,43

35890,04

9153,81

7038,79

1256,23

648,93

404,06

281,64

201,95

65,40

16,68

12,83

2,29

1,18

0,74

0,51

0,37

2006

44545,71

28877,24

7933,84

5004,77

1059,66

628,12

422,70

257,53

361,85

64,83

17,81

11,24

2,38

1,41

0,95

0,58

0,81

2007

49106,58

32889,33

8501,95

5440,37

491,76

662,40

697,60

213,28

209,90

66,98

17,31

11,08

1,00

1,35

1,42

0,43

0,43

2008

51120,84

34194,84

9335,78

5702,98

380,35

582,79

517,19

258,25

148,66

66,89

18,26

11,16

0,74

1,14

1,01

0,51

0,29

2009

50252,71

33822,07

8542,06

6006,73

401,02

598,05

528,13

277,41

77,25

67,30

17,00

11,95

0,80

1,19

1,05

0,55

0,15

2010

52784,93

35652,00

9161,24

5929,51

366,59

628,31

776,45

196,73

74,10

67,54

17,36

11,23

0,69

1,19

1,47

0,37

0,14

2011

49663,60

31718,72

9726,92

6096,05

344,98

639,95

750,44

249,88

136,65

63,87

19,59

12,27

0,69

1,29

1,51

0,50

0,28

2012

44216,07

27622,23

9440,84

5378,97

290,22

460,34

742,83

219,16

61,47

62,47

21,35

12,17

0,66

1,04

1,68

0,50

0,14

2013

39155,52

25371,32

7449,09

4634,03

235,08

561,54

642,60

224,71

37,15

64,80

19,02

11,83

0,60

1,43

1,64

0,57

0,09

2014

53897,79

34292,96

10456,78

7037,70

339,59

538,10

891,67

278,67

62,33

63,63

19,40

13,06

0,63

1,00

1,65

0,52

0,12

2015

54144,92

34536,75

10039,80

7578,39

319,53

655,67

638,67

305,15

70,96

63,79

18,54

14,00

0,59

1,21

1,18

0,56

0,13

2016

55437,10

34941,88

10275,84

8025,98

300,30

462,25

991,71

330,04

109,11

63,03

18,54

14,48

0,54

0,83

1,79

0,60

0,20

2017

43897,50

26502,39

8871,90

6573,33

278,18

344,97

931,31

295,70

99,71

60,37

20,21

14,97

0,63

0,79

2,12

0,67

0,23

2018

54011,68

34331,22

9483,94

7932,26

276,93

775,88

799,57

313,99

97,90

63,56

17,56

14,69

0,51

1,44

1,48

0,58

0,18

2019

54342,28

34525,00

10259,24

7589,81

265,36

489,93

749,65

364,32

98,98

63,53

18,88

13,97

0,49

0,90

1,38

0,67

0,18
Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2019
Viri: 

KIS, 2021

Prikaži podatke

Bruto bilančni presežek [t N]

Izpusti [t N]

Neto bilančni presežek [t N]

KZU [1000 ha]

Bruto bilančni presežek [kg N/ha]

Izpusti [kg N/ha]

Neto bilančni presežek [kg N/ha]

1992

62520,13

19273,16

43246,97

555,87

112,47

34,67

77,80

1993

53577,23

17832,79

35744,45

552,76

96,93

32,26

64,67

1994

33179,98

17775,87

15404,12

537,59

61,72

33,07

28,65

1995

35088,83

17806,07

17282,76

524,97

66,84

33,92

32,92

1996

34011,06

17025,60

16985,46

513,47

66,24

33,16

33,08

1997

31603,85

16988,00

14615,85

494,27

63,94

34,37

29,57

1998

32834,83

17229,01

15605,81

490,92

66,88

35,10

31,79

1999

35098,72

17193,25

17905,47

498,59

70,40

34,48

35,91

2000

43580,34

17854,63

25725,71

508,96

85,63

35,08

50,55

2001

43900,12

17628,80

26271,31

509,62

86,14

34,59

51,55

2002

34291,56

18450,23

15841,33

505,46

67,84

36,50

31,34

2003

49522,03

17332,46

32189,56

509,71

97,16

34,00

63,15

2004

25924,11

16345,50

9578,61

490,52

52,85

33,32

19,53

2005

21871,47

16469,23

5402,23

508,76

42,99

32,37

10,62

2006

33386,25

16603,02

16783,23

490,32

68,09

33,86

34,23

2007

29737,66

17080,53

12657,13

498,47

59,66

34,27

25,39

2008

21497,04

16006,72

5490,32

492,42

43,66

32,51

11,15

2009

25426,90

16492,30

8934,61

468,50

54,27

35,20

19,07

2010

21505,31

15985,37

5519,94

482,65

44,56

33,12

11,44

2011

22620,89

15378,78

7242,12

458,20

49,37

33,56

15,81

2012

27246,03

15328,05

11917,99

479,65

56,80

31,96

24,85

2013

32926,40

15125,80

17800,60

478,89

68,76

31,59

37,17

2014

20289,66

15376,02

4913,64

482,22

42,08

31,89

10,19

2015

21404,84

15631,28

5773,56

476,86

44,89

32,78

12,11

2016

19988,29

15801,32

4186,97

477,67

41,85

33,08

8,77

2017

31081,73

15548,12

15533,60

481,42

64,56

32,30

32,27

2018

20730,96

15588,70

5142,26

477,30

43,43

32,66

10,77

2019

20735,53

15382,62

5352,91

479,82

43,22

32,06

11,16
Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od vnosa)
Viri: 

KIS, 2021

Prikaži podatke

Vnos [kg N/ha]

Odvzem [kg N/ha]

Učinkovitost N [%]

1992

164,20

51,72

31,50

1993

150,07

53,14

35,41

1994

154,34

92,62

60,01

1995

156,22

89,38

57,21

1996

154,61

88,37

57,16

1997

163,94

100,00

61,00

1998

167,70

100,81

60,12

1999

165,69

95,29

57,51

2000

165,85

80,23

48,37

2001

164,93

78,79

47,77

2002

167,56

99,72

59,51

2003

162,72

65,56

40,29

2004

156,72

103,87

66,28

2005

150,85

107,86

71,50

2006

158,94

90,85

57,16

2007

158,17

98,52

62,28

2008

147,47

103,81

70,40

2009

161,54

107,26

66,40

2010

153,92

109,36

71,05

2011

157,76

108,39

68,71

2012

148,99

92,18

61,87

2013

150,52

81,76

54,32

2014

153,85

111,77

72,65

2015

158,43

113,54

71,67

2016

157,90

116,06

73,50

2017

155,66

91,18

58,58

2018

156,43

113,16

72,34

2019

156,22

113,26

72,50
Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v državah članicah Evropske unije v obdobju 2006–2015
Viri: 

Eurostat, 2019

Prikaži podatke

2006 [kg N/ha]

2007 [kg N/ha]

2008 [kg N/ha]

2009 [kg N/ha]

2010 [kg N/ha]

2011 [kg N/ha]

2012 [kg N/ha]

2013 [kg N/ha]

2014 [kg N/ha]

2015 [kg N/ha]

2006-2015 [kg N/ha]

Romunija

13

32

14

18

-1

-11

16

4

-1

9

9,30

Bolgarija

24

36

16

20

14

12

24

16

28

28

21,80

Latvija

21

20

17

22

29

28

24

28

28

28

24,50

Estonija

32

22

36

25

31

32

28

23

22

22

27,30

Avstrija

26

31

30

21

26

28

30

41

30

41

30,40

Španija

36

34

27

31

35

29

34

29

39

39

33,30

Madžarska

27

47

20

26

38

31

42

38

27

39

33,50

Litva

50

28

34

35

44

40

29

31

25

25

34,10

Slovaška

40

50

29

29

46

32

41

41

19

38

36,50

Irska

55

47

27

29

34

23

29

44

40

42

37

Portugalska

28

43

33

36

41

39

43

37

42

41

38,30

Švedska

50

45

51

30

42

42

32

35

31

32

39

Francija

46

52

52

39

40

52

40

45

45

42

45,30

Finska

56

43

51

38

57

50

48

47

48

49

48,70

EU

56

56

51

46

49

49

50

49

47

51

50,40

Poljska

62

52

57

48

52

53

48

55

40

48

51,50

Slovenija

69

60

45

55

46

50

57

69

43

45

53,90

Grčija

79

88

69

65

71

52

50

56

59

59

64,80

Italija

74

68

65

60

59

63

80

70

66

66

67,10

Češka

82

86

80

56

67

79

88

76

63

98

77,50

Nemčija

94

79

84

65

78

89

75

79

66

82

79,10

Hrvaška

108

121

115

62

81

93

86

44

48

60

81,80

Združeno kraljestvo

87

88

82

84

90

85

87

88

85

83

85,90

Danska

102

105

106

87

90

88

83

87

80

80

90,80

Luksemburg

129

123

122

120

127

138

125

127

129

129

126,90

Belgija

152

145

124

129

142

143

143

138

132

132

138

Malta

232

244

215

200

169

132

141

147

147

147

177,40

Nizozemska

213

198

175

172

173

172

169

169

160

189

179

Ciper

153

159

201

178

191

199

184

179

194

194

183,20

Cilji

  • Zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak;
  • uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov;
  • rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje;
  • zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje;
  • zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak.

Glavni viri vnosa dušika v kmetijstvu predstavljajo živinska (48 %) in mineralna (39 %) gnojila. Atmosferska depozicija k vnosu dušika prispeva 9 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 3 %, semena in sadike 0,4 % ter druga organska gnojila 0,2 %. V obdobju 1992–2019 se je skupni vnos dušika zmanjšal za 15 %. Glavni vzrok je 27 % zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 10 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je za 12 % zmanjšal vnos atmosferskega dušika ter za 13 % vnos dušika s semeni in sadikami. Zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic se je biološka fiksacija dušika povečala za 129 %. Za 4 % se je zmanjšal tudi vnos dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kar gre pripisati predvsem 17 % zmanjšanju vnosa dušika iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.  

Letni odvzem dušika s pridelki je v obdobju 1992–2019 variiral med 52 in 116 kg na ha. Variabilnost je bila predvsem posledica vremenskih razmer, saj je bil za sušna leta značilen znatno manjši odvzem dušika. Odvzem dušika se je na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v tem obdobju sicer povečal za 46 %. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (18 %) in zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema dušika.

Bruto bilančni presežek dušika se je v obdobju 1992–2019 gibal od 42 do 112 kg na hektar. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so bili odvzemi dušika s pridelki manjši. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek dušika v obdobju 1992–2019 zmanjšal za 1,6 kg N/ha na leto oziroma za 50 % prek celotnega obdobja. Neto bilančni presežek se je v tem obdobju zmanjšal za 1,5 kg/ha na leto oziroma za 81 %. Manjši bilančni presežek dušika je predvsem posledica 46 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 51 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2019 ta odstotek povečali na 67 %.

V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala nekoliko večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot države članice EU (50 kg N/ha). To je med drugim tudi posledica velikega deleža travinja v strukturi kmetijskih zemljišč in s tem povezano razvito živinorejo, za katero so značilne obsežne emisije dušikovih spojin v zrak.

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu je izračunan v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (European Commission, Eurostat, 2013). Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika. Bruto bilančni presežek dušika je razlika med skupnim (bruto) vnosom in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Neto bilančni presežek dušika izračunamo tako, da od bruto vnosa odštejemo dušik, ki se z različnimi plini izgubi v zrak. Izpusti v zrak so izračunani po EMEP/EEA (2019) in IPCC (2006) metodologiji. Gre za metodologiji, na podlagi katerih Slovenija poroča po Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP.  

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o vnosu, odvzemu, izpustih in bilančnem presežku dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Njihove spremembe v obdobju 1992–2019 so ob predpostavki linearnega trenda izražene v %. Struktura vnosa in odvzema dušika je izražena v %.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

Kmetijski inštitut Slovenije

1992–2019

Februar za predpreteklo leto

Letno

10. 3. 2021

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Eurostat. Opis metodologije zbiranja podatkov je pojasnjen na spletni strani Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/aei_pr_gnb_esms.htm).   

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika v kmetijstvu za države članice Evropske unije so za obdobje 10 let (2006–2015) prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

Eurostat (https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=aei_pr_gnb&lang=en)

2006–2015

Z nekajletno zamudo

Občasno

9. 9. 2019

Da
Drugi viri in literatura

EMEP/EEA. 2019. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019. Technical guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 13/2019, European Environment Agency.

European Commission, EUROSTAT 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland.

IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan.

Datum zadnje osvežitve: 01.04.2021
Avtor(ji): Janez Sušin, Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije

SLEDI NAM

Youtube EIONET kanal/ EIONET Slovenija

TWITTER