KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika na nacionalni ravni v obdobju 1992-2010 kaže trend zmanjševanja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v posameznih letih znašal tudi več kot 100 kg N/ha, po letu 2006 pa je manjši od 70 kg N/ha. Razlike v bilanci dušika po vodnih telesih podzemnih voda so bile v letu 2009 relativno velike. Na SV delu Slovenije je bil bilančni presežek tudi več kot 100 kg N/ha, v osrednji Sloveniji večinoma pod 50 kg N/ha, na Z ter SZ delu Slovenije pa je bilanca N komaj pozitivna, na nekaterih vodnih telesih podzemnih voda tudi negativna.


Bilanca dušika (N) v kmetijstvu je po metodologiji OECD-EUROSTAT (2007) opredeljena kot razlika med vnosom ter odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Vire vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavljajo mineralna, živinska ter druge vrste organskih gnojil, biološko vezan dušik iz zraka, depozicija atmosferskega dušika ter dušik iz semena in sadilnega materiala. Odvzem dušika predstavljajo s kmetijskih zemljišč pospravljeni kmetijski pridelki. Presežki vnosa dušika nad odvzemom predstavljajo okoljsko grožnjo, saj se le-ti lahko izpirajo v vode ali pa v različnih oblikah reaktivnega dušika končajo v zraku.

Kazalec predstavlja bilanco dušika na nacionalni ravni za obdobje 1992-2010 ter po vodnih telesih podzemnih voda (VTPodV) za leto 2009. Prikazani so podatki o vnosu in odvzemu dušika s kmetijskih zemljišč, prikazana je struktura vnosa in odvzema dušika glede na posamezne vire ter podana primerjava z državami EU-15 za leto 2000.


Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992-2010
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
živinska gnojila t N 40195.2 37637 37502.4 38405.4 37645.8 37286 37900.4 38655.1 41090.7 40318.3
mineralna gnojila t N 38938 33376 33944 32235 31296 33999 34801 34380 34159 34765
depozicija t N 8338.1 8291.4 8063.8 7874.5 7702.1 7414.1 7363.8 7478.9 7634.4 7644.4
biološka fiksacija t N 4332.7 4288.4 4053.7 4303.1 3998.8 3898.7 3777.4 3727 3507.1 3761.4
seme in sadike t N 325.7 326.5 308.7 312.2 297.8 282.3 286.6 279.7 298.1 301.1
vnos dušika - skupaj t N 92129.7 83919.3 83872.6 83130.2 80940.4 82880 84129.2 84520.6 86689.2 86790.1
živinska gnojila % 43.6 44.8 44.7 46.2 46.5 45 45.1 45.7 47.4 46.5
mineralna gnojila % 42.3 39.8 40.5 38.8 38.7 41 41.4 40.7 39.4 40.1
depozicija % 9.1 9.9 9.6 9.5 9.5 8.9 8.8 8.8 8.8 8.8
biološka fiksacija % 4.7 5.1 4.8 5.2 4.9 4.7 4.5 4.4 4 4.3
seme in sadike % 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.3 0.3 0.3 0.3 0.3
vnos dušika - skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
živinska gnojila t N 42504.7 39672 37857.4 38437.5 38695.8 40323.1 38673.4 38667 37766.6
mineralna gnojila t N 33412 34501 30264 29169 30383 29613 25039 28202 27486
depozicija t N 7581.9 7645.6 7357.8 7631.4 7354.8 7477 7386.4 7027.4 7242
biološka fiksacija t N 3812.8 3890.5 4227.3 4580.1 4609.6 4640.4 4836.3 5070.7 4978.5
seme in sadike t N 283.9 286.3 283 278.1 297.5 294.3 296.7 292.1 276.1
vnos dušika - skupaj t N 87595.3 85995.5 79989.5 80096 81340.7 82347.7 76231.8 79259.3 77749.3
živinska gnojila % 48.5 46.1 47.3 48 47.6 49 50.7 48.8 48.6
mineralna gnojila % 38.1 40.1 37.8 36.4 37.4 36 32.8 35.6 35.4
depozicija % 8.7 8.9 9.2 9.5 9 9.1 9.7 8.9 9.3
biološka fiksacija % 4.4 4.5 5.3 5.7 5.7 5.6 6.3 6.4 6.4
seme in sadike % 0.3 0.3 0.4 0.3 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4
vnos dušika - skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
trajno travinje t N 16062.4 14715.4 30266.6 27084.3 25585.4 28548.1 28029.6 28157.6 23775.2 23583.4
poljščine t N 11927.6 13845.2 18661.5 19041.2 18895.8 20053.5 20578.2 18536.5 16092.8 15854.8
trajni nasadi in zelenjava t N 782.8 835.8 881.9 826.5 921.8 858 907.7 836.2 976.3 735.5
odvzem dušika - skupaj t N 28772.8 29396.4 49809.9 46952 45402.9 49459.7 49515.5 47530.4 40844.3 40173.8
trajno travinje % 55.8 50.1 60.8 57.7 56.4 57.7 56.6 59.2 58.2 58.7
poljščine % 41.5 47.1 37.5 40.6 41.6 40.5 41.6 39 39.4 39.5
trajni nasadi in zelenjava % 2.7 2.8 1.8 1.8 2 1.7 1.8 1.8 2.4 1.8
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
trajno travinje t N 29966.1 18758.3 29818.6 32881.7 25572.1 29280.4 30183.6 29533.8 31465.3
poljščine t N 19505.3 13897.9 20152.1 21096.1 18124.4 18963.3 20252 19952.4 20593.6
trajni nasadi in zelenjava t N 953.3 771.6 1048.7 936.6 891.7 880.7 847.1 881.5 830.5
odvzem dušika - skupaj t N 50424.6 33427.9 51019.4 54914.4 44588.2 49124.4 51282.7 50367.7 52889.4
trajno travinje % 59.4 56.1 58.4 59.9 57.4 59.6 58.9 58.6 59.5
poljščine % 38.7 41.6 39.5 38.4 40.6 38.6 39.5 39.6 38.9
trajni nasadi in zelenjava % 1.9 2.3 2.1 1.7 2 1.8 1.7 1.8 1.6
Slika KM22-3: Bilanca dušika v Sloveniji
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Živinska gnojila t N 40195.2 37637 37502.4 38405.4 37645.8 37286 37900.4 38655.1 41090.7 40318.3
Mineralna gnojila t N 38938 33376 33944 32235 31296 33999 34801 34380 34159 34765
Depozicija t N 8338.1 8291.4 8063.8 7874.5 7702.1 7414.1 7363.8 7478.9 7634.4 7644.4
Biološka fiksacija t N 4332.7 4288.4 4053.7 4303.1 3998.8 3898.7 3777.4 3727 3507.1 3761.4
Seme in sadike t N 325.7 326.5 308.7 312.2 297.8 282.3 286.6 279.7 298.1 301.1
Skupaj vnos N t N 92129.7 83919.3 83872.6 83130.2 80940.4 82880 84129.2 84520.6 86689.2 86790.1
Kmetijska zemlja v uporabi ha 555871 552760 537586 524965 513473 494271 490918 498591 508960 509624
VNOS N kg N/ha 165.7 151.8 156 158.4 157.6 167.7 171.4 169.5 170.3 170.3
Trajno travinje t N 16062.4 14715.4 30266.6 27084.3 25585.4 28548.1 28029.6 28157.6 23775.2 23583.4
Poljščine t N 11927.6 13845.2 18661.5 19041.2 18895.8 20053.5 20578.2 18536.5 16092.8 15854.8
Trajni nasadi in zelenjava t N 782.8 835.8 881.9 826.5 921.8 858 907.7 836.2 976.3 735.5
Skupaj odvzem N t N 28772.8 29396.4 49809.9 46952 45402.9 49459.7 49515.5 47530.4 40844.3 40173.8
Kmetijska zemlja v uporabi ha 555871 552760 537586 524965 513473 494271 490918 498591 508960 509624
ODVZEM N kg N/ha 51.8 53.2 92.7 89.4 88.4 100.1 100.9 95.3 80.3 78.8
BILANCA N kg N/ha 114 98.6 63.4 68.9 69.2 67.6 70.5 74.2 90.1 91.5
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Živinska gnojila t N 42504.7 39672 37857.4 38437.5 38695.8 40323.1 38673.4 38667 37766.6
Mineralna gnojila t N 33412 34501 30264 29169 30383 29613 25039 28202 27486
Depozicija t N 7581.9 7645.6 7357.8 7631.4 7354.8 7477 7386.4 7027.4 7242
Biološka fiksacija t N 3812.8 3890.5 4227.3 4580.1 4609.6 4640.4 4836.3 5070.7 4978.5
Seme in sadike t N 283.9 286.3 283 278.1 297.5 294.3 296.7 292.1 276.1
Skupaj vnos N t N 87595.3 85995.5 79989.5 80096 81340.7 82347.7 76231.8 79259.3 77749.3
Kmetijska zemlja v uporabi ha 505462 509709 490520 508759 490318 498466 492424 468496 482803
VNOS N kg N/ha 173.3 168.7 163.1 157.4 165.9 165.2 154.8 169.2 161
Trajno travinje t N 29966.1 18758.3 29818.6 32881.7 25572.1 29280.4 30183.6 29533.8 31465.3
Poljščine t N 19505.3 13897.9 20152.1 21096.1 18124.4 18963.3 20252 19952.4 20593.6
Trajni nasadi in zelenjava t N 953.3 771.6 1048.7 936.6 891.7 880.7 847.1 881.5 830.5
Skupaj odvzem N t N 50424.6 33427.9 51019.4 54914.4 44588.2 49124.4 51282.7 50367.7 52889.4
Kmetijska zemlja v uporabi ha 505462 509709 490520 508759 490318 498466 492424 468496 482803
ODVZEM N kg N/ha 99.8 65.6 104 107.9 90.9 98.6 104.1 107.5 109.5
BILANCA N kg N/ha 73.5 103.1 59.1 49.5 75 66.7 50.7 61.7 51.5
Slika KM22-4: Bilanca dušika v starih državah članicah evropske unije (EU-15) ter v Sloveniji v letu 2000
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011; OECD, 2010.

Prikaži podatke
Francija Italija Švedska Španija Portugalska Avstrija Irska Združeno kraljestvo Finska EU-15
2000 kg N/ha 25 37 38 39 42 43 44 45 51 55
Grčija Danska Slovenija Nemčija Luksemburg Belgija Nizozemska
2000 kg N/ha 69 77 90.1 105 117 174.3 226
Slika KM22-5: Bilanca dušika po vodnih telesih podzemnih voda v letu 2009
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
4017 Vzhodne Slovenske gorice 3012 Dravska kotlina 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje 1002 Savinjska kotlina 4016 Murska kotlina 3015 Zahodne Slovenske gorice 4018 Goričko 3014 Haloze in Dravinjske gorice 1009 Spodnji del Savinje do Sotle 3013 Vzhodne Alpe
Vnos N t N 3352 5220 7997 1376 6382 6372 3179 3407 6865 4443
Vnos N kg N/ha 242 247 248 225 188 186 167 180 181 177
Odvzem N t N 1272 2051 3966 661 2827 3400 1712 2100 4383 2900
Odvzem N kg N/ha 92 97 123 108 83 99 90 111 116 115
Bilanca N t N 2080 3168 4031 715 3555 2972 1467 1306 2482 1543
Bilanca N kg N/ha 150 150 125 117 105 87 77 69 66 61
1003 Krška kotlina 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 1006 Kamniško-Savinjske Alpe 1011 Dolenjski kras 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 6021 Goriška 1004 Julijske Alpe v porečju Save 6020 Julijske Alpe v porečju Soče 5019 Obala in Kras z Brkini 1010 Kraška Ljubljanica
Vnos N t N 769 7138 2481 9327 2693 2404 639 728 1963 2184
Vnos N kg N/ha 150 156 154 151 150 107 114 111 97 103
Odvzem N t N 485 5118 1849 7064 2098 2167 645 751 2061 2472
Odvzem N kg N/ha 95 112 115 114 117 97 115 115 102 116
Bilanca N t N 284 2020 633 2263 595 237 -6 -22 -99 -287
Bilanca N kg N/ha 55 44 39 37 33 11 -1 -3 -5 -13
1005 Karavanke
Vnos N t N 292
Vnos N kg N/ha 87
Odvzem N t N 384
Odvzem N kg N/ha 115
Bilanca N t N -92
Bilanca N kg N/ha -27

Cilji

- uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje,
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Bilanca N na nacionalni ravni

V obdobju 1992-2010 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od 92.130 ton N na 77.749 ton N, oziroma za 15,6 %. Zmanjšal se je tudi vnos dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 166 kg N/ha na 161 kg N/ha, oziroma za 2,8 %. Glavni vir vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavlja dušik iz živinskih in mineralnih gnojil. Prispevek N iz živinskih gnojil je v omenjenem obdobju povprečno znašal 47 %, prispevek N iz mineralnih gnojil pa 39 %. Prispevki ostalih virov vnosa dušika na kmetijska zemljišča so manjši: atmosferska depozicija dušika prispeva s skupnemu vnosu dušika 9 %, biološka fiksacija dušika z metuljnicami 5 %, vnos dušika s semeni in sadikami pa 0,4 %.

Glavni vzrok za zmanjšan vnos dušika v obdobju 1992-2010 gre iskati predvsem v 29,4 % zmanjšani porabi dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 6 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je v tem obdobju zmanjšal tudi vnos atmosferskega dušika (za 13,1 %) ter vnos dušika s semeni in sadikami (za 15,2 %). V obdobju 1992-2010 se je zaradi večjih pridelkov in površin metuljnic povečal zgolj vnos dušika z biološko fiksacijo in sicer za 14,9 %.

Odvzem dušika s pridelki je bil v obdobju 1992-2010 zelo različen, saj je le-ta znašal med 28.773 t N in 54.914 t N. Odvzem dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi je v omenjenem obdobju znašal med 52 in 110 kg N/ha letno. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj se v sušnih letih zaradi manjših pridelkov zmanjša odvzem dušika. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (58 %), poljščine in sejano travinje prispevajo 40 %, medtem ko je prispevek trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi in oljčni nasadi) ter pridelkov zelenjave majhen (2 %).

Bilanca dušika, torej razlika med vnosom in odvzemom dušika, kaže na bilančni presežek dušika. Ta je v obdobju 1992-2010 znašal med 49 in 114 kg N/ha. Največji bilančni presežek (več kot 80 kg N/ha) smo ugotovili v letih 1992, 1993, 2000, 2001 ter 2003. Po letu 2006 se bilančni presežek N, z izjemo leta 2009, zmanjšuje ter znaša okvirno 50-70 kg N/ha.

Bilanca N po vodnih telesih podzemnih voda v letu 2009

Izračun bilance N po VTPodV je v letu 2009 izkazal relativno velike razlike. Vnos N je namreč po posameznih VTPodV znašal 87-248 kg N/ha, odvzem pa 83-123 kg N/ha. Posledično temu smo po VTPodV ugotovili tudi velike razlike v bilančnem presežku (11-150 kg N/ha), na VTPodV Julijskih Alp, Karavank, obale in Krasa z Brkini ter Kraške Ljubljanice pa smo ugotovili celo negativno bilanco N. Največji bilančni presežek N smo ugotovili v SV delu Slovenije. Na območju Dravske in Murske kotline, Vzhodnih Slovenskih goric je tako bilančni presežek N tudi večji tudi od 100 kg N/ha. V osrednji Sloveniji je bilančni presežek N manjši od 50 kg N/ha, izjemo predstavljata le Savska kotlina in Ljubljansko Barje s presežkom 125 kg N/ha. Na Z ter SZ delu Slovenije je bilanca N komaj pozitivna, na nekaterih VTPodV pa celo negativna.

Opisane razlike v bilanci N po VTPodV lahko pripišemo predvsem različni stopnji intenzivnosti kmetijstva po posameznih območjih.

Primerjava z državami EU

V letu 2000 je Slovenija na nacionalni ravni izkazovala večji bilančni presežek (90 kg N/ha) od povprečja EU-15 (55 kg N/ha). Med države z izrazito velikim bilančnim presežkom dušika uvrščamo Nizozemsko (226 kg N/ha), Belgijo (174 kg N/ha), Luksemburg (117 kg N/ha) ter Nemčijo (105 kg N/ha). Najmanjši bilančni presežek so v letu 2000 izkazovale Francija (25 kg N/ha), Italija (37 kg N/ha) ter Švedska (38 kg N/ha).


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Kmetijski inštitut Slovenije (december 2011)
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. december 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o nacionalni bilanci dušika so izračunani na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu domačih živali in prireji mleka (www.stat.si) in na podlagi strokovnih ocen in literaturnih vrednosti za vsebnost dušika v pridelkih, količini dušika v živinskih gnojilih za posamezne vrste domačih živali itd. Izračun bilance N po VTPodV temelji na nekaterih obstoječih podatkih na regionalni ravni ter na predpostavkah, ki smo jih morali oceniti na ekspertni ravni zaradi pomanjkanja dejanskih podatkov na ravni VTPodV (primer: pridelki in dejanske površine kmetijskih zemljišč v uporabi, dejanska poraba N iz mineralnih gnojil po posameznih kulturah ter evidence za nekatere vrste živali). Zaradi tega ne izključujemo možnosti, da je dejansko stanje bilance N po VTPodV različno od predstavljenega. Grobo ocenjeno ta napaka ne bi smela biti večja od 10-20 %. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Nacionalna bilanca dušika za Slovenijo je izračunana na letni ravni za obdobje 1992-2010, bilanca N po VTPodV pa za leto 2009.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o vnosu in odvzemu dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na leto. Podatek o bilanci dušika je izračunan kot razlika med vnosom in odvzemom dušika ter je izražen v kg N/ha.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: : Podatek o bilanci dušika je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki o bilanci dušika so obremenjeni z določeno mero negotovosti, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice OECD. OECD ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilance N, zato je državam članicam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Zaradi omenjenega so podatki o bilanci dušika v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Ker so podatki o nacionalni bilanci dušika izračunani za daljše časovno obdobje (1992-2010), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določene mere vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem v podatkih o pridelkih ter površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o bilanci dušika za stare države članice Evropske unije (EU-15) za leto 2000 so povzeti iz spletne strani OECD in so dostopni v okviru kazalca IRENA 18.1 – Gross nitrogen balance (IRENA Indicator Fact Sheet) na spletni strani Evropske agencije za okolje.
Skrbnik podatkov: OECD.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Na spletni strani OECD so navedeni podatki o bilanci dušika za stare države članice EU (EU-15) za leto 1990 in 2000. V kazalcu smo uporabili podatke za leto 2000.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o bilanci dušika so po posameznih državah EU-15 prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi nedostopnosti novejših podatkov za države članice EU o prednostih in slabostih kazalca ne moremo govoriti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): /
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3