Bilančni presežek dušika (N) v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo (2013) razliko med vnosom dušika na kmetijska zemljišča in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek. Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom N. Skupen (bruto) vnos N predstavljajo naslednji viri: skupen dušik, ki ga izločijo rejne živali, dušik v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija N z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega dušika, dušik iz drugih organskih gnojil (komposti, blata čistilnih naprav...) ter dušik, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem N predstavljajo pospravljeni rastlinski pridelki. Nanaša se torej na celotno količino razpoložljivega N v kmetijstvu. Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na dušik, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo N ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za dušik, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH₃), didušikovega oksida (N₂O) in dušikovih oksidov (NO_X). Bruto bilančni presežek predstavlja okoljsko grožnjo, saj se le-ta lahko izpira v vode ali v različnih oblikah reaktivnega dušika konča v zraku. Neto bilančni presežek predstavlja predvsem grožnjo za vode. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno grožnjo, saj pri oceni bilančnih presežkov niso upoštevani neškodljivi izpusti dušika v molekularni obliki (N₂), niti morebitno povečevanje zalog dušika v tleh.

Bruto in neto bilančne presežke N smo izrazili v tonah dušika na ravni države in v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992-2015. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema N ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).

V obdobju 1992-2015 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od  89.556 ton N na 75.300 ton N, oziroma za 16 %. Zmanjšal se je tudi vnos dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 161 kg N/ha na 158 kg N/ha, oziroma za 2 %. Glavna vira N so živinska in mineralna gnojila, ki so v obravnavanem obdobju povprečno prispevala 48 in 39 % vnosa N. Ostali viri so manj pomembni: atmosferska depozicija prispeva k skupnemu vnosu dušika 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 2 %, vnos dušika s semeni in sadikami pa 0,4 %. Glavni vzrok za zmanjšanje vnosa dušika v obdobju 1992-2015 je 27 odstotno zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 8 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi, se je v tem obdobju zmanjšal tudi vnos atmosferskega dušika (za 14 %) ter vnos dušika s semeni in sadikami (za 14 %). V obdobju 1992-2015 se je zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic povečal le vnos dušika z biološko fiksacijo in sicer za 60 %.

Odvzem dušika s pridelki je bil v obdobju 1992-2015 zelo raznolik. Gibal se je med 28.752 in 54.875 t na leto. Odvzem dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi se je v omenjenem obdobju giba med 52 in 114 kg na leto. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj je za sušna leta zaradi manjših pridelkov značilen precej manjši odvzem dušika. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %), zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) pa skupaj predstavljajo 5 % odvzema dušika.

Bruto bilančni presežek dušika se je v obdobju 1992-2015 gibal med 42 in 109 kg N/ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so se je zaradi pomanjkanja vode zmanjšali pridelki kmetijskih rastlin in s tem tudi odvzem dušika. Analiza trenda je jasno pokazala, da se je bruto bilančni presežek dušika v obdobju 1992-2015 zmanjševal (1,6 kg na leto, v celotnem obdobju za 46 %). Zmanjševal se je tudi neto presežek (1,6 kg na leto, v celotnem obdobju za 78 %). Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992-2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 52 % vnesenega N, smo v obdobju 2004-2015 ta odstotek povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. V zadnjem petletnem obdobju (2011-2015) je bil povprečen bruto bilančni presežek 52 kg, neto bilančen presežek pa 19 kg.

V obdobju 2005-2014  je Slovenija izkazovala enak povprečni bruto bilančni presežek dušika kot države članice EU (53 kg N/ha). Med države z izrazito velikim bruto bilančnim presežkom dušika uvrščamo Malto (186 kg N/ha), Ciper (179 kg N/ha), Nizozemsko (166 kg N/ha), Belgijo (139 kg N/ha) in Luksemburg (127 N/ha). Najmanjši bruto bilančni presežek dušika so izkazovale Estonija, Latvija, Bolgarija in Romunija (10-27 kg N/ha).