Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi (z uvozom, izvozom ter izkoriščenimi domačimi viri), sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Raba virov se je na globalni ravni od leta 1900 povečala za desetkrat in bo predvidoma zopet podvojila do leta 2030. Naraščajoče povpraševanje lahko ogrozi dostop do nekaterih bistvenih virov in povzroči okoljsko škodo. Za Slovenijo in Evropo je to zaskrbljujoče, saj je naše gospodarstvo strukturno odvisno od uvoza. Čeprav bi morala naraščajoča pomanjkanje in višje cene spodbuditi naložbe v tehnologije, da bi omilili oskrbna tveganja, takšne inovacije ne bodo nujno zmanjšale pritiska na okolje.

Države Evrope smo zato sprejele strateške dokumente, ki so podlaga za učinkovitejše ravnanje z viri in zmanjšanje vpliva potrošništva. Eden takih dokumentov je Evropski zeleni dogovor, sprejet konec leta 2019 in predstavlja ambiciozen sveženj ukrepov, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo. Vključuje tudi časovni načrt z ukrepi za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da je po vrhu iz leta 2007 poraba do leta 2013 padala predvsem na račun porabe mineralnih virov, nato je zopet rahlo naraščala in je v letu 2019 znašala skoraj 29 milijonov ton, v letu 2020 pa je zopet rahlo upadla (za 2,6 %).

Leta 2020 je bilo v Sloveniji v gospodarstvo vnesenih neposredno 45,1 milijonov ton različnih snovi, nekaj več kot polovica iz domačih virov (53,8 %). Doma smo v letu 2020 porabili 27,5 milijona ton snovi (2,6% manj kot v letu 2019), od tega 53 % predstavljajo v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek. Leta 2020 je v Sloveniji raba snovi na prebivalca znašala 13,1 tone.

Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 24 % vseh izkoriščenih domačih virov.  Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, znižala pa se je tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov (za 1,5 %) količina fosilnih energetskih surovin pa se je povečala za 1 %.

V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton surovin, v letu 2020 pa 17,6 milijonov ton surovih ali predelanih snovi. V letu 2020 smo uvozili 20,8 milijonov ton snovi. 

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Najvišjo porabo snovi na prebivalca v EU sta leta 2021 imeli  Slovaška (35 ton na prebivalca) in Nemčija (29,4 ton na prebivalca). Najnižjo porabo snovi sta imeli Malta (7,43 ton na prebivalca)  in Grčija (9,13 ton na prebivalca). EU povprečje je v letu 2021 znašalo 14,14 ton na prebivalca. Slovenija je s porabo 11,85 ton snovi na prebivalca v povprečju držav EU.

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Za izboljšanje učinkovite rabe virov in uveljavitve krožnega gospodarstva na ravni EU poteka precej aktivnosti tako v smeri postavljanja konkretnih ciljev, spremembi poslovnih modelov kot spremljanja same problematike.