Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi, sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Naše gospodarstvo in blaginja sta zelo odvisna od naravnih virov, ki jih pridobivamo doma ter tistih iz uvoza. Raba naravnih virov, tako obnovljivih (kot je npr. biomasa) ter neobnovljivih (kot so fosilna goriva ter mineralne surovine) so ključne za naše gospodarske aktivnosti že stoletja. Vendar so nekateri viri že zelo redki ali pa so na voljo le na določenih geografskih območjih in s tem povezani z raznimi špekulacijami na svetovni ravni. Poleg tega je raba naravnih virov tesno povezana z različnimi pritiski na okolje vključno z nastajanjem odpadkov.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da je po vrhu iz leta 2007 poraba do leta 2013 padala predvsem na račun porabe mineralnih virov, v letu 2014 pa je bila že nekoliko višja (za 7% višja kot leta 2013).

Leta 2014 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno 42,6 milijonov ton različnih snovi, nekaj manj kot polovica so v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek, ki jih vgrajujemo v objekte. Količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, ki je do leta 2007 naraščala ter bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca (ta je leta 2007 znašala 23,6 milijonov ton) je po letu 2007 začela upadati. Leta 2014 je raba snovi na prebivalca znašala okoli 13 ton snovi. Skupna masa snovi in proizvodov, ki jih uvozimo pa še vedno predstavlja okoli tretjino (v letu 2014, 33 %) na leto v Sloveniji porabljenih snovi. V letu 2014 smo uvozili 18 milijonov ton surovih ali predelanih snovi.

Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 28 % vse mase.

Izkoriščanje naravnih virov pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je naraščalo do leta 2007 in upadalo do leta 2013. V letu 2014 je zopet malo poraslo. Izkoristili smo 24,6 milijonov ton. Glede na prejšnje leto se je povečala količina izkoriščene biomase (za 26 % glede na 2013) ter mineralnih surovin (za 17 % glede na 2013). Znižala se je količina izkoriščenih fosilnih energetskih surovin (za 20 % glede na leto 2013).

Za razliko od uvoza snovi, ki je do leta 2008 naraščal (11.7 milijonov ton, v letu 2000 ter 20.6 milijonov ton v letu 2008), kasneje začela padati in je leta 2014 zopet rahlo porastel (18 milijonov ton), je izvoz snovi iz Slovenije postopno naraščal. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton, v letu 2014 pa 15,6 milijonov ton surovih ali predelanih snovi. V letu 2014 smo uvozili za 2,4 milijona ton več snovi kot smo je izvozili.  

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Najvišjo porabo snovi na prebivalca v EU sta leta 2014 imeli  Finska in Estonija, z okoli 30 ton snovi na prebivalca. Najnižjo so imele Italija, Velika Britanija in Španija z okoli 8 ton snovi na prebivalca. EU povprečje je v letu 2014 znašalo 13 ton snovi na prebivalca. Slovenija je v povprečju držav EU. V letu 2014 smo porabili 13,09 ton snovi na prebivalca. 

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Zato še vedno potekajo razprave na različnih nivojih, kateri kazalci porabe snovi (DMI, DMC, RME (Raw Material Equivalents), TMR (Total material Requirements), TMC,…) najbolje merijo izkoriščanje naravnih virov ter vplive na okolje, ki pri tem nastajajo in so primerni tudi za mednarodno primerjavo.