Kazalec prikazuje odnos javnosti do varovanja okolja, okoljskih problemov in njihovih vplivov. Temelji na rezultatih poročila Eurobarometra z naslovom » Attitudes of European citizens towards the environment«. Uporabljeni podatki se nanašajo na leto 2020, prostorsko pa na Slovenijo ter Evropsko unijo.  

Večini anketiranih, tako v Sloveniji kot v EU, je varovanje okolja pomembno. V Sloveniji je 65 % anketiranih izbralo, da je varovanje okolja zelo pomembno, kar je precej višji delež v primerjavi z EU-27 (51 %). 30 % anketiranih v Sloveniji meni, da je varovanje okolja dokaj pomembno, zgolj 5 % pa, da to ni zelo pomembno.  

Anketiranci so v Sloveniji kot največji okoljski problem izbrali naraščajoče količine odpadkov (63 %). Na drugo mesto so postavili onesnaževanje zraka (47 %), na tretje pa podnebne spremembe (37 %). Podnebne spremembe v EU-27 predstavlja največji okoljski problem (51 %). Po rezultatih ankete EU sledijo onesnaževanje zraka (45 %) ter naraščajoče količine odpadkov (45 %). Opazimo lahko torej, da so anketiranci v EU-27 in v Sloveniji kot najpomembnejše okoljske probleme navedli enake kategorije, le v različnem vrstnem redu. Kot najmanj pomemben problem so tako v Sloveniji kot v EU-27 izbrali obremenitev s hrupom (SLO: 13 %, EU:8 %). Drugi najmanjši problem po mnenju Slovencev je upad ali izumiranje vrst in njihovih življenjskih prostorov ter naravnih ekosistemov (23 %). V EU-27 so izpostavili pomanjkanje pitne vode (25 %).

Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje. Največ nestrinjanja je bilo pri trditvi, da njihove potrošniške navade škodljivo vplivajo na okolje v Evropi in drugje po svetu (39 % anketiranih se ni strinjalo s to trditvijo). Največji delež tistih, ki se je strinjalo, pa je bilo pri trditvi, da jih skrbi vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na okolje (92 % anketiranih se je strinjalo s to trditvijo).

Odnos javnosti do okoljskih problemov je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja, zaščite narave in zagotavljanje boljše kakovosti življenja za prihodnje generacije. Javnost igra ključno vlogo pri širjenju zavedanja o okoljskih problemih. S pomočjo medijev, družbenih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov lahko javnost obvešča o izzivih, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje voda in zraka ter o drugih okoljskih problemih. S tem se ljudje ozaveščajo o obstoječih težavah in njihovih posledicah, kar spodbuja potrebo po ukrepanju.

Posledično ima lahko javnost močan vpliv na politične odločitve povezane z okoljem. Ko je širše občinstvo zainteresirano za okoljske probleme, se odločevalci zadevi in sprejmejo ukrepe. Javno mnenje lahko oblikuje politično agendo, spodbuja sprejemanje zakonodaje na področju varovanje okolja in spodbuja politične akterje k izvajanju trajnostnih politik.

Odnos javnosti do okoljskih problemov ima tudi vpliv na trajnostni razvoj in gospodarstvo. Ko se javnost zavzema za okoljsko odgovorne prakse, podjetja in organizacije postanejo pozornejše na svoje vplive na okolje. To spodbuja razvoj inovativnih in trajnostnih tehnologij ter praks, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Povečuje tudi povpraševanje po "zelenejših" izdelkih in storitvah ter spodbuja trajnostno potrošnjo.