Vrstno bogastvo rastlin je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, obsevanost s soncem, geološka zgradba) preko florogenetskih do čisto antropoloških (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...).

Kazalec prikazuje vrstno bogastvo rastlinskih vrst primerjalno po obdobjih, na podlagi razpoložljivih podatkov. Za oceno vrstnega bogastva višjih rastlin so bili vzeti vsi podatki iz obdobja zadnjih 50 let, torej 1957-2006, primerjalni nizi podatkov pa za obdobja 1987-1996 (okoli 100.000 podatkov) in obdobje 1997-2006 (okoli 130.000 podatkov). Podrobneje so prikazane še ogrožene vrste rastlin oz. njihov trend spreminjanja deleža v flori kvadranta v enakih primerjalnih obdobjih.

Surove vhodne podatke predstavlja nekaj nad pol milijona podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, izmed vseh razpoložljivih podatkov pa so bili izbrani le tisti z zadostno stopnjo topografske natančnosti, da jih je bilo moč nesporno umestiti v mrežo 35 km² velikih kvadrantov. Več v »Podatki in viri«.

Glede na to, da so rastline primarni producenti in s tem glavni gradniki biomase ter s tem ustvarjajo življenjska okolja za večino drugih organizmov, so za spremljanje stanja okolja preprosto nenadomestljive. Vendar je stopnja poznavanja nekaterih skupin rastlin v Sloveniji zelo nizka in s tem gostota podatkov o njihovem pojavljanju slaba in jih tako kljub znani indikatorski vrednosti (npr. alg, lišajev) ne moremo uporabiti kot indikatorje, ki bi nam dobro prikazovali stanje okolja za celotno državo. Po drugi strani so nekatere dobro obdelane in hkrati dobre indikatorske skupine, kot npr. divjerastoče orhideje, za katere pa prav tako ni sistematičnega in rednega vzorčenja na širšem območju. Težavo predstavlja tudi razmeroma počasni trendi sprememb. Vse navedeno je potrebno upoštevati pri interpretaciji, saj sta obe sliki predstavljeni informativno in predvsem za primerjavo med seboj.

Vrstno bogastvo rastlin: na približno 140 km², kolikor obsegajo 4 kvadranti, ki skupaj tvorijo osnovno polje, je v zahodni Sloveniji, ki obsega večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre, v glavnem 800 ali več taksonov, kar je znatno več kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije. Odstopajo nekatera območja z izrazito večjo intenziteto vzorčenja, kot npr. okolica Ljubljane, vendar tu lahko govorimo o artefaktu. Nekatera mejna osnovna polja imajo v resnici na ozemlju Slovenije le zelo majhen delež površine, zato so prikazana števila kljub sicer visoki biodiverziteti nizka. Splošni vtis potrjuje že dolgo znano dejstvo, da je florna pestrost povezana predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, ekspozicije, geološka zgradba) preko florogenetskih do čisto antropoloških (intenziteta vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...).

Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta: z zeleno barvo so prikazani kvadranti, v katerih je bil delež ogroženih vrst zabeleženih v zadnjih desetih letih večji kot v desetletju pred tem, s črno pa kvadranti, kjer se je delež ogroženih vrst zmanjšal oz. da nekaterih ogroženih vrst, ki so v predhodnem desetletju na nekem območju še uspevale, deset let kasneje ni več. Velikost krogca je sorazmerna z razliko med deležema, kar hkrati pomeni, da so kvadranti z enakim deležem ogroženih vrst prej in potem navidezno brez teh vrst, saj je trend 0.

Kakršna koli drugačna ali nadaljnja interpretacija je delikatna, saj je očitno, da po velikosti trenda najbolj odstopajo v pozitivno ali negativno smer nekateri obmejni kvadranti, kjer je rezultat lahko tudi artefakt in posledica naključno pristranskega vzorčenja. Vsekakor pa je očitno, da je trend izumiranja ogroženih vrst opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v poplavnem območju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega porečja Save (Prilipe, Jovsi, Dobrava), zdi pa se tudi, da v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta. Rahla koncentracija izumiranja ogrožene flore je opazna tudi na območju Pohorja in Slovenskih goric. Po drugi strani so kvadranti z navidezno izboljšanim stanjem bolj razpršeni po Sloveniji z nekaj neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, vzhodnih Kamniških Alpah in v Beli krajini.