Ocenjeni povprečni dolgodobni vnosi kovin (svinca, kadmija in živega srebra) v človeško telo s hrano pri odraslih prebivalcih Slovenije ne presegajo referenčnih točk (BMDL) oziroma na zdravju temelječih smernih vrednosti (dopustnih dnevnih/tedenskih vnosov), pri otrocih pa so pri svincu in kadmiju v povprečju, podobno kot to velja za EU, lahko preseženi. Potrebno je nenehno ozaveščanje prebivalcev o zdravem prehranjevanju, vključno z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje vnosa strupenih kovin, zlasti pri otrocih in nosečnicah, tako iz prehranskih kot tudi drugih okoljskih virov ter nadaljevanje uradnega nadzora/spremljanja kovin v živilih na slovenskem trgu.
Kazalec prikazuje spremljanje vnosa kovin - svinca (Pb), kadmija (Cd) in živega srebra (Hg) preko živil in nivo tveganja za zdravje ljudi.
Kovine kot so kadmij, svinec in živo srebro so v okolju naravno prisotne kot elementarne snovi (tla, voda, zrak). Pojavljajo se lahko v različnih koncentracijah in oblikah, kot anorganske spojine, kovinski kompleksi ali organske spojine. Njihov antropogeni izvor večinoma pripisujemo kmetijstvu, industriji ali prometu. Ti viri so problematični predvsem zaradi vstopanja kovin v človekovo prehranjevalno verigo preko zaužitih živil. Vir kovin v živilih je lahko tudi njihovo skladiščenje (prenos iz embalaže) in procesiranje (predelava). Pri skrbi za zdravje ljudi je pomembno upoštevati predvsem zmožnost akumulacije kovin v organizmu. Na biorazpoložljivost, akumulacijo in posledično strupenost kovin in elementov v organizmu vpliva več dejavnikov, kot so prehranski status (nizke zaloge železa), zdravstveno stanje posameznika in določene bolezni.
Svinec (Pb) je v naravi prisoten predvsem kot posledica antropogenih in industrijskih aktivnosti, pa tudi kot posledica odlaganja odpadkov iz takih dejavnosti. Svinec se v okolju pojavlja v organski in bolj pogosto v anorganski obliki. Njegova uporaba je v Evropi že od leta 1970 omejena v barvah, gorivu, pločevinkah in vodnih ceveh. V človeka vstopa preko hrane, ki je vodilni vir vnosa, preko vode, zraka, tal in prahu. Absorpcija svinca poteka v črevesju, kjer vstopa v kri, s katero se prenese do vseh tkiv v organizmu, vključno z jetri, ledvicami in kostmi, kjer se nalaga z leti. Zaradi dolge razpolovne dobe v organizmu (10 -30 let) je tveganje za zdravje ljudi povezano z dolgodobno izpostavljenostjo nizkim odmerkom svinca. Izpostavljenost svincu v zgodnjih fazah otrokovega razvoja je lahko vzrok za trajne nevrološke in psihološke spremembe. Dojenčki in otroci so zaradi razvoja, presnovnih posebnosti, hitrejše absorpcije in večjega vnosa hrane na enoto telesne mase še posebej ranljiva družbena skupina. Pri nosečnicah je prevelika izpostavljenost svincu lahko vzrok za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka ter predporodno izpostavljenost ploda, v katerega svinec prehaja preko posteljice. Nekatere študije na živalih so nakazale možnost povezave anorganskega svinca v telesu z nastankom raka, zato ga IARC (International Agency on Research in Cancer) uvršča med verjetne dejavnike tveganja za rakave bolezni (skupina 2A). Vsebnost svinca v krvi je najbolj pogost biomarker za dolgotrajni vnos svinca. Pri odraslih so številne študije ugotovile povezavo med zvišano koncentracijo svinca v krvi in povišanim krvnim tlakom oziroma kronično ledvično boleznijo.
Kadmij (Cd) se v anorganski obliki pogosto pojavlja v tleh, vodi in živih organizmih kot posledica antropogenega delovanja. Ljudje smo kadmiju izpostavljeni predvsem preko hrane, vpliv pa ima tudi življenjski slog (npr. kajenje). Kadmij je najbolj strupen za ledvice in povzroča demineralizacijo kosti. Njegov biološki razpolovni čas je od 10 do 30 let. Nekatere raziskave povezujejo izpostavljenost kadmiju s hormonsko odvisnimi raki, kot so rak endometrija, rak dojke in rak prostate ter z nevrorazvojnimi učinki. IARC kadmij in kadmijeve spojine uvršča med rakotvorne snovi za človeka (Skupina 1), saj lahko zaradi vdihavanja povzroči pljučnega raka pri poklicni izpostavljenosti. Raziskave tudi kažejo, da se drugi tvegani učinki Cd, kot so osteoporoza, vnetje jeter, izguba las in tudi rak, lahko pojavijo pri dolgodobnih prehranskih izpostavljenostih Cd, ki so nižje kot za učinke na ledvice. Slednje dejstvo je velik izziv in kaže potrebo po ponovnem ovrednotenju mejnih vrednosti strupenosti za Cd in prizadevanju k najnižji možni izpostavljenosti.
Živo srebro (Hg) se v okolje sprošča iz naravnih in antropogenih virov in pri tem prehaja v različne kemične oblike v različnih segmentih okolja, od elementarnega živega srebra do anorganskih (Hg22+, Hg2+) in organskih oblik živega srebra, med katerimi je metilno živo srebro najbolj strupeno. Po zaužitju se metilno živo srebro v krvi veže na eritrocite in se kopiči v lasnih mešičkih in v možganih, prenese se lahko preko posteljice tudi na plod. Vsebnosti celokupnega živega srebra v krvi in laseh sta najbolj pogosta biomarkerja za dolgodobni vnos metilnega živega srebra. Izpostavljenost metilnemu živemu srebru v času razvoja je pri živalih povezana z nižjo telesno težo, vplivom na gibalni in slušni sistem. Krepijo se povezave med dolgodobnim vnosom nizkih odmerkov metilnega živega srebra in srčno-žilnimi boleznimi pri odraslih, pri čemer kot zaščitni dejavnik delujejo dolgoverižne maščobne kisline, predvsem iz rib, ki so tudi vodilni vir metilnega živega srebra v prehrani odraslih. Strupenost anorganskih, manj pogostih oblik živega srebra, se kaže predvsem v škodljivih učinkih na ledvice.
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 - 2016 ; Kirinčič et al., 2019. (3. 09. 2020)
Kategorija živil | Enota | Zrna in izdelki | Zelenjava in izdelki | Škrobnate korenine in gomolji | Stročnice, oreščki, oljna semena | Sadje in sadni izdelki | Meso in užitna drobovina | Ribe in morska hrana | Mleko in mlečni izdelki | Jajca in izdelki | Sladkor in sladkorni izdelki | Maščobe in olja | Sadni in zelenjavni sokovi | Brezalkoholne pijače | Alkoholne pijače | Pitna voda | Zelišča, začimbe in dišave | Otroška hrana | Živila za posebne prehranske namene | Sestavljena živila | Prigrizki, deserti in podobno |
Slovenija | mg/kg | 0,022 | 0,028 | 0,012 | 0,018 | 0,014 | 0,052 | 0,040 | 0,002 | 0,038 | 0,010 | 0,018 | 0,013 | 0,001 | 0,022 | 0,014 | 0,383 | ||||
EU | mg/kg | 0,029 | 0,061 | 0,019 | 0,034 | 0,015 | 0,096 | 0,058 | 0,010 | 0,012 | 0,038 | 0,020 | 0,010 | 0,013 | 0,021 | 0,006 | 0,224 | 0,012 | 0,701 | 0,036 | 0,026 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 - 2016 ; Kirinčič et al., 2019. (3. 09. 2020)
Kategorija živil | Enota | Zrna in izdelki | Zelenjava in izdelki | Škrobnate korenine in gomolji | Stročnice, oreščki, oljna semena | Sadje in sadni izdelki | Meso in užitna drobovina | Ribe in morska hrana | Mleko in mlečni izdelki | Jajca in izdelki | Sladkor in sladkorni izdelki | Maščobe in olja | Sadni in zelenjavni sokovi | Brezalkoholne pijače | Alkoholne pijače | Pitna voda | Zelišča, začimbe in dišave | Otroška hrana | Živila za posebne prehranske namene | Sestavljena živila | Prigrizki, deserti in podobno |
Slovenija | mg/kg | 0,038 | 0,025 | 0,037 | 0,046 | 0,006 | 0,087 | 0,117 | 0,001 | 0,042 | 0,00007 | 0,018 | 0,012 | 0,056 | |||||||
EU | mg/kg | 0,027 | 0,051 | 0,020 | 0,192 | 0,004 | 0,137 | 0,105 | 0,006 | 0,003 | 0,030 | 0,005 | 0,004 | 0,002 | 0,001 | 0,00021 | 0,050 | 0,008 | 0,075 | 0,031 | 0,017 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 ? 2016 ; Kirinčič et al., 2019. (3. 09. 2020)
Starostna skupina | Enota | MALČKI | ODRASLI |
Slovenija | μg/kg bw/dan | 0,896 | 0,448 |
EU | μg/kg bw/dan | 1,03 | 0,50 |
BMDL01 - razvojna strupenost za živčevje pri majhnih otrocih | μg/kg bw/dan | 0,50 | 0,50 |
BMDL10 - strupenost za ledvice pri odraslih | μg/kg bw/dan | 0,63 | 0,63 |
BMDL01 - srčnožilni učinki pri odraslih | μg/kg bw/dan | 1,50 | 1,50 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 ? 2016 ; Kirinčič et al., 2019. (3. 09. 2020)
Starostna skupina | Enota | MALČKI | ODRASLI |
Slovenija | μg/kg bw/teden | 4,65 | 2,27 |
EU | μg/kg bw/teden | 3,96 | 1,70 |
TWI - učinki na ledvice | μg/kg bw/teden | 2,50 | 2,50 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 - 2016 ; Kirinčič et al., 2019. (3. 09. 2020)
Kategorija živil | Enota | OTROCI | ODRASLI |
Zrna in izdelki | % | 26,41 | 20,95 |
Zelenjava in zelenjavni izdelki | % | 10,42 | 10,25 |
Sadje in sadni izdelki | % | 0,00 | 7,14 |
Mleko in mlečni izdelki | % | 11,71 | 0,00 |
Sadni in zelenjavni sokovi | % | 8,80 | 0,00 |
Brezalkoholne pijače | % | 6,37 | 13,82 |
Sestavljena živila | % | 0,00 | 10,05 |
Drugo | % | 36,28 | 37,78 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 - 2016 ; Kirinčič et al., 2019. (3. 09. 2020)
Kategorija živil | Enota | OTROCI | ODRASLI |
Zrna in izdelki | % | 29,11 | 22,87 |
Zelenjava in zelenjavni izdelki | % | 11,50 | 11,99 |
Škrobnate korenine in gomolji | % | 9,39 | 10,28 |
Ribe in morska hrana | % | 9,98 | 13,24 |
Mleko in mlečni izdelki | % | 9,47 | 0,00 |
Sestavljena živila | % | 0,00 | 9,67 |
Drugo | % | 30,53 | 31,95 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 - 2018 ; EFSA, 2012c. (3. 09. 2020)
Kategorija živil | Enota | Slovenija | EU |
Ribje meso | µg/kg | 60 | 53 |
Procesirane oziroma konzervirane ribe | µg/kg | 46 | 22 |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 ? 2018; EFSA, 2012c. (3. 09. 2020)
Starostna skupina | Enota | MALČKI | ODRASLI |
Slovenija | μg/kg bw/teden | 0,19 | 0,27 |
EU | μg/kg bw/teden | 0,07 | 0,24 |
TWI - razvojna strupenost za živčevje | μg/kg bw/teden | 1,3 | 1,3 |
• Zmanjšati vplive s težkimi kovinami onesnaženega zraka, vode in tal na prehranjevalno verigo;
• preprečevati negativne učinke na zdravje ljudi, ki jih povezujemo z vsebnostjo kovin v živilih;
• zagotoviti redno spremljanje vsebnosti kadmija, svinca in živega srebra v nekaterih živilih, v skladu z določili Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih ter občasno ciljno spremljanje vsebnosti arzena, niklja, aluminija in mangana.
Za kovine so določene naslednje na zdravju temelječe smerne vrednosti TDI/TWI (tolerable daily intake/tolerable weekly intake = dopustni dnevni vnos/dopustni tedenski vnos) oziroma referenčne točke BMDL (benchmark dose lower confidence limit = na osnovi statističnega modela določen najnižji odmerek, ki že povzroči spremembe pri kritičnih učinkih na zdravje ljudi), z vrednostmi, ki se izražajo na kg telesne mase (t.m.):
- Svinec: 0,50 µg/kg t.m./dan (BMDL01 za razvojno nevrotoksičnost); 1,50 µg/kg t.m./dan (BMDL01 za učinke na sistolični krvni tlak); 0,63 µg/kg t.m./dan (BMDL10 za učinke na prevalenco kronične ledvične bolezeni)(EFSA, 2010);
- Kadmij: 2,5 µg/kg t.m./teden (TWI) (EFSA, 2011);
- Metilno živo srebro: 1,3 µg/kg t.m./teden (TWI), izraženo kot živo srebro; živo srebro v anorganski obliki: 4 µg/kg t.m./teden (TWI), izraženo kot živo srebro (EFSA, 2012c).
Ocena izpostavljenosti kovinama svincu in kadmiju upošteva podatke o vsebnostih v obdobju 2011‒2016 ter živemu srebru v obdobju 2011‒2018.
Pri večini skupin živil so bile povprečne koncentracije svinca (Pb) nižje kot EU vrednosti (Kirinčič et al., 2019; EFSA, 2012a), posebej pri zeliščih, začimbah in dišavah. Višje povprečne koncentracije Pb od evropskih so bile zaznane pri sadnih in zelenjavnih sokovih (83 % slovenskega izvora) in otroški hrani na osnovi žit (18 % slovenskega izvora). Lahko predpostavljamo, da sta večji povprečni koncentraciji Pb v sadnih in zelenjavnih sokovih ter otroški hrani na osnovi žit posledica večjega deleža vzorcev, v katerih vsebnost svinca ni bila določena (< LOD, pod mejo določljivosti; 100 % oziroma 96 %), v primerjavi z EFSA poročilom (45% oziroma 55%), in ne dejansko višjih koncentracij. Čeprav so koncentracije Pb v slovenskih tleh višje v primerjavi z EU tlemi se zdi, da tla niso povečala koncentracije Pb v živilih pretežno slovenskega izvora. Rastlinski vnos Pb je omejen, ker je Pb v tleh močno vezan na delce. Koncentracije svinca v rastlinah, ki rastejo na tleh onesnaženih zaradi rudarjenja in predelave rude, redko presegajo mejne vrednosti.
V primerjavi z EU vrednostmi so povprečne koncentracije kadmija (Cd) iz naše raziskave okoli dvakrat večje, posebej pri škrobnatih koreninah in gomoljih in otroški hrani na osnovi žit (Kirinčič et al., 2019; EFSA, 2012b). Tudi pri zrnih in proizvodih iz zrn kot tudi v skupini sladkorjev in sladkornih izdelkov je bila koncentracija Cd za okoli tretjino večja kot EU vrednosti. Pri preostalih skupinah živil so bile določene podobne ali nižje koncentracije Cd. Samo 18 % otroške hrane na osnovi žit je bilo proizvedene v Sloveniji z relativno nizkih deležem tistih, v katerih vsebnost kadmija ni bila določena (< LOD, pod mejo določljivosti; 18 %). Relativno večje povprečne koncentracije Cd v škrobnatih koreninah in gomoljih (v glavnem krompir) in v zrnih in izdelkih iz zrn, z relativno nizkim deležem vzorcev pod mejo določljivosti (11 % oziroma 14 %) kaže na morebitno povezavo z njihovim izvorom (87 % oziroma 76 % vzorcev je zraslo na slovenskih poljih). Možna razlaga za to povezavo so višje koncentracije Cd v slovenskih tleh v primerjavi z evropskimi tlemi in uporaba pridelkov, ki akumulirajo Cd. Mineralna fosforjeva gnojila so prav tako možen vir Cd.
Ocenjena skupna dolgodobna povprečna prehranska izpostavljenost otrok je za Pb 0,90 μg/kg t.m./dan in odraslih 0,45 μg/kg t.m./dan (Kirinčič et al., 2019;EFSA, 2012a). Ocenjene izpostavljenosti so na splošno manjše v primerjavi z EU ocenami. V nasprotju s Pb je ocenjena skupna dolgodobna povprečna prehranska izpostavljenost prebivalcev Slovenije Cd večja v primerjavi z EU. Predvidevamo, da je slednje posledica večjih povprečnih koncentracij Cd v obravnavanih živilih. Ocenjena povprečna izpostavljenost otrok je za Cd 4,65 μg/kg t.m./teden in odraslih 2,27 μg/kg t.m./teden. Ocenjena povprečna prehranska izpostavljenost Pb in Cd pri otrocih tako v Sloveniji kot v EU presega referenčno točko BMDL za razvojno nevrotoksičnost, ki velja za Pb, oziroma dopustni tedenski vnos, ki velja za Cd. Nasprotno ocenjena prehranska izpostavljenost Pb in Cd pri odraslih prebivalcih ne presega referenčnih vrednosti.
Največji delež k izpostavljenosti Pb in Cd obeh starostnih skupin predstavljajo živila na osnovi žit in žitnih izdelkov (okoli 20 do 30 %) (Kirinčič et al., 2019). Podobno je ugotovila tudi EFSA v svojih poročilih (EFSA, 2012a; 2012b) za EU populacijo, z izjemo izpostavljenosti Pb iz pitne vode, ki pri EU dojenčkih predstavlja največji delež v skupni prehranski izpostavljenosti. Naslednja skupina živil, ki predstavlja drugi največji prispevek k skupni izpostavljenosti so zelenjava in zelenjavni izdelki (10 %−18 %), predvsem listnata zelenjava, plodovke in korenasta zelenjava. Škrobnate korenine in gomolji (v glavnem krompir) predstavljajo relativno velik delež k izpostavljenosti Cd obeh starostnih skupin (9 %−15 %), podobno tudi ribe in morska hrana.
Znanstveni odbor Evropske agencije za varnost hrane je ugotovil, da je povprečna prehranska izpostavljenost kadmiju v evropskih državah približno v višini sprejemljivega tedenskega vnosa ali malo višja. Pri nekaterih podskupinah prebivalstva pa lahko presega sprejemljivi tedenski vnos za približno dvakrat. Zato je Evropska Komisija sprejela Priporočilo z dne 4. aprila 2014 o zmanjšanju prisotnosti kadmija v živilih (2014/193/EU). V bodoče so potrebni dodatni agrotehnični in živilsko tehnološki ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti svincu in kadmiju, posebno pri otrocih. En način bi lahko bil s prizadevanjem za postavitev bolj ostrih kriterijev za vrednosti svinca in kadmija v otroški hrani. Za dežele z višjim ozadjem koncentracij kovin v tleh je ključno ne povečevati njihovih koncentracij z uporabo nečistih mineralnih gnojil.
Mediane koncentracij živega srebra (Hg) v ribjem mesu in procesiranih oziroma konzerviranih ribah s slovenskega trga so bile višje kot primerljive EU vrednosti (EFSA, 2012c). Mediana koncentracij je bila uporabljena namesto povprečja koncentracij Hg zaradi neenakomerne porazdelitve koncentracij Hg v obravnavanih vzorcih rib in ribjih izdelkov. Ocenjena dolgodobna prehranska izpostavljenost Hg prebivalcev Slovenije zaradi uživanja rib in njihovih izdelkov, tako pri malčkih (0,19 μg/kg t.m./teden), še zlasti pa pri odraslih (0,07 μg/kg t.m./teden), je nižja kot pri EU populaciji (0,27 oziroma 0,24 μg/kg t.m./teden). Splošna evropska kot tudi slovenska populacija z ocenjenimi prehranskimi vnosi ne presega dopustnega tedenskega vnosa za metilno obliko živega srebra. K prehranskemu vnosu v splošnem največ prispevajo ribe, kjer zaradi akumulacije v prehranjevalni verigi najdemo višje vsebnosti živega srebra v večjih predatorskih ribah, kot sta na primer mečarica ali tuna. Prebivalci Slovenije smo nizki porabniki rib, zato je delež vnosa živega srebra preko te kategorije živil nizek.
Ocena prehranske izpostavljenosti je združena z določenimi negotovostmi, ki prispevajo h končni oceni. Postopek ocenjevanja bi lahko v bodoče izboljšali z uporabo nedavno zbranih podatkov o individualnih količinah zaužitih živil in če se bodo za določanje koncentracij svinca, kadmija in živega srebra v živilih uporabljale bolj občutljive analitske metode ter se analizirale tudi do sedaj manjkajoče skupine živil. Modeliranje ugotovljenih vsebnosti kovin v živilih v možni vnos onesnaževala z zaužitjem hrane je kompleksen postopek, pri katerem se upošteva več faktorjev, od priprave živila do načinov prehranjevanja različnih populacijskih skupin (odraslih, šolskih in odraščajočih otrok ter dojenčkov). Zaradi konzervativnosti uporabljene metodologije v tej raziskavi ocenjujemo, da so pridobljene skupne dolgodobne prehranske izpostavljenosti prej precenjene kot podcenjene.
Učinki kovin, ki jih povezujemo z zdravjem ljudi, obremenilno vplivajo na prehranjevalno verigo, ki se preko živil konča pri človeku. Prisotnost kovin v živilih, bodisi rastlinskega ali živalskega izvora, je v glavnem posledica njihovega prehajanja iz obremenjenega naravnega okolja v organizme rastlin in živali (npr. pri živilih rastlinskega izvora se začne že v fazi pridelave). Pri ocenah prehranskega vnosa onesnaževal s hrano je potrebno upoštevati, da predstavljajo živila blago, ki se najhitreje giblje znotraj posamezne države ali v okviru mednarodne trgovine. Zato je zelo majhna verjetnost, da bi bili potrošniki, oziroma spremljana populacija, dalj časa ali akutno izpostavljeni morebitno prisotnim višjim količinam onesnaževal v enem in istem živilu.
Oskrba z varno in prehransko ustrezno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi in potrošnikov, je temeljno vodilo nacionalne prehranske politike – kot usklajenega načrtovanja resornih ministrstev in strokovnih institucij - ter posredno enega najpomembnejših dejavnikov varovanja zdravja kot javnega interesa (NPPTDZ, 2015).
Cilji so povzeti po: Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAPE), WHO European action plan for food and nutrition policy 2007-2012, Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 2011‒2016 (svinec in kadmij) in 2011‒2018 (živo srebro).
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 določa mejne vrednosti za svinec, kadmij in živo srebro v tistih kategorijah živil, katerih uživanje lahko največ prispeva k celotni izpostavljenosti kovinam. Spremljanje skladnosti z določenimi mejnimi vrednostmi poteka preko uradnega nadzora. Uredba Komisije (ES) 333/2007 za potrebe uradnega nadzora določa metode vzorčenja in analitske metode. Za spremljanje ostankov kovin v proizvodih živalskega izvora velja Pravilnik o ukrepih monitoringa določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih (Ur.l. RS št. 15/2004 s popravki), ki ima podlago v Direktivi Sveta (ES) 96/23/EC.
Podatkov, ki bi se namensko zbirali za potrebe ocenjevanja vnosa kovin ali drugih onesnaževal v človeško telo s hrano, v Sloveniji nimamo. Zato izpostavljenost oziroma vnos kovin preko hrane, ki je v grobem kombinacija podatkov o količini zaužitih posameznih živil (v g/dan/osebo) s podatki o dejanski vsebnosti kovin v živilu (v mg/kg živila), lahko le ocenimo. V te namene uporabljamo rezultate uradnega nadzora in monitoringa živil, ki ga glede na deljene pristojnosti izvajajo organi v sestavi Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vzorci živil, ki so odvzeti v okviru uradnega nadzora in monitoringa, so izbrani glede na zahteve Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 s spremembami o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Povprečne količine zaužitih živil so bile za namen ocene izpostavljenosti živemu srebru povzete iz najnovejše Celovite evropske podatkovne zbirke o količinah zaužitih živil, kjer so nedavno dostopni podatki tudi za slovensko populacijo (EFSA, 2020). Izpostavljenosti svincu in kadmiju je bila ocenjena pred obstojem podatkov o količinah zaužitih živil za slovensko populacijo (EFSA, 2020), zato so bili slednji povzeti na osnovi porab v sosednjih državah (Kirinčič et al., 2019).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Kazalec prikazuje oceno prehranske izpostavljenosti kovinam za otroke in odrasle prebivalce Slovenije za obdobje od 2011 do 2016 (svinec in kadmij) in od 2011 do 2018 (živo srebro), ki jo primerjamo z mednarodno sprejetimi na zdravju temelječimi smernimi vrednostmi oziroma referenčnimi prehranskimi vnosi, ki predstavljajo varne vnose za zdravje ljudi.
Vsebnost živega srebra je določena kot celokupno živo srebro, pri čemer v oceni predpostavljamo, da je ves v metilni obliki živega srebra. Pri oceni prehranske izpostavljenosti živemu srebru smo uporabili nove podatke o količinah zaužitih živil prebivalcev Slovenije iz EFSA (EFSA, 2020). Pri oceni izpostavljenosti svincu in kadmiju so zaradi neobstoja slovenskih podatkov bile ocenjene količine zaužitih živil na osnovi podatkov sosednjih držav (Kirinčič, et al., 2019). Rezultati vsebnosti kovin, ki so bili podani pod mejo določljivosti (< LOQ) so upoštevani z vrednostjo ½ LOQ. Obravnavane so le tiste kategorije živil, ki so predmet uradnega nadzora (glej Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom 2011‒2018).
Za presojo velikosti učinkov, ki jih ima lahko prehranska izpostavljenost kovinam pri različnih populacijskih skupinah, se uporablja primerjava z dopustnimi dnevnimi/tedenskimi vnosi (TDI/TWI) oziroma na osnovi statističnega modela določen najnižji odmerek, ki že povzroči spremembe pri kritičnih učinkih na zdravje ljudi (BMDL- benchmark dose lower confidence limit).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Povprečne koncentracije svinca (Pb) v živilih s slovenskega trga |
mg/kg |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 ̶ 2016 ; Kirinčič et al., 2019.
|
2011−2016 |
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
03. 09. 2020 |
da |
Povprečne koncentracije kadmija (Cd) v živilih s slovenskega trga |
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
||||
Ocena skupne dolgodobne prehranske izpostavljenosti povprečnega porabnika živil v Sloveniji svincu (Pb)
|
μg/kg bw/dan
|
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
|||
Ocena skupne dolgodobne prehranske izpostavljenosti povprečnega porabnika živil v Sloveniji kadmiju (Cd)
|
μg/kg bw/teden
|
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
|||
Ocena deležev posameznih skupin živil k skupni prehranski izpostavljenosti prebivalcev Slovenije svincu (Pb) - 5 največjih
|
%
|
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
|||
Ocena deležev posameznih skupin živil k skupni prehranski izpostavljenosti prebivalcev Slovenije kadmiju (Cd) - 5 največjih
|
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
||||
Mediane koncentracij živega srebra (Hg) v živilih s slovenskega trga (uradni nadzor 2011−2018)
|
µg/kg |
Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 naprej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - UVHVVR) za obdobje 2011 ̶ 2018
|
2011−2018 |
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
|
Ocena dolgodobne prehranske izpostavljenost povprečnega porabnika Slovenije živemu srebru (Hg) zaradi uživanja rib in ribjih izdelkov
|
μg/kg bw/teden |
November tekočega leta za preteklo leto |
letno |
da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Poročila o prehranski izpostavljenosti EU populacije svincu, kadmiju in živemu srebru je EFSA izdala leta 2012:
European Food Safety Authority. Lead dietary exposure in the European population. EFSA J. 10(7):2831 (EFSA, 2012a).
European Food Safety Authority. Cadmium dietary exposure in the European population. EFSA J. 10(1):2551 (EFSA 2012b).
European Food Safety Authority. Scientific Opinion on the risk for public health related to the presence of mercury and methylmercury in food. EFSA J. 10(12):2985 (EFSA, 2012c).
Podatki o koncentracijah imenovanih kovin v živilih in količinah zaužitih živil iz EFSA poročil izhajajo iz različnih časovnih obdobij in različnih držav Evropske unije.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izpostavljenost se je ocenjevala glede na povprečni vnos posameznih kovin v hrano – pri svincu se je upošteval povprečni dnevni vnos (µg/dan), pri kadmiju in živem srebru pa povprečni tedenski vnos (µg/teden). Vnosi kovin so se v različnih državah EU ocenjevali po različnih metodologijah.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Povprečne koncentracije svinca (Pb) v živilih v EU
|
mg/kg |
EFSA, 2012a |
2011 |
|
|
03. 09. 2020 |
Povprečne koncentracije kadmija (Cd) v živilih v EU (EFSA, 2012b)
|
mg/kg |
EFSA, 2012b |
|
|
||
Ocena skupne dolgodobne prehranske izpostavljenosti povprečnega porabnika živil v EU, glede na zdravju temelječe smerne vrednosti (BMDL) za različne učinke
|
μg/kg bw/dan |
EFSA, 2012a |
|
|
||
Ocena skupne dolgodobne prehranske izpostavljenosti povprečnega porabnika živil kadmiju (Cd) v EU glede na tedenski dopustni vnos (Tolerable Weekly Intake - TWI)
|
μg/kg bw/teden
|
EFSA, 2012b |
|
|
||
Mediane koncentracij živega srebra (Hg) v živilih v EU
|
µg/kg |
EFSA, 2012c |
|
|
||
Ocena dolgodobne prehranske izpostavljenost povprečnega porabnika živemu srebru (Hg) zaradi uživanja rib in ribjih izdelkov v EU in tedenski dopustni vnos za Hg (Tolerable Weekly Intake - TWI)
|
μg/kg bw/teden
|
|
|