Kazalec struktura uvoza potrošene hrane prikazuje iz katerih držav in katerih kmetijskih proizvodov uvažamo v Slovenijo največ, prikazuje pa tudi skupno količino uvoza hrane. Kazalec vključuje nabor naslednjih kmetijskih proizvodov: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž.

Prikazana je struktura izvora potrošene hrane, struktura uvoza hrane po državah, struktura uvoza kmetijskih proizvodih in skupna količina uvoza. 

Spremljanje strukture uvoza potrošene hrane je pomembno z vidika zagotavljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Globalni megatrendi kažejo, da bodo podnebne spremembe v prihodnje lahko ogrozile proizvodnjo hrane v Sloveniji in povečale prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na cene hrane v Sloveniji.

Strukturo uvoza potrošene hrane bomo primerjali med obdobji pred vstopom v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2013) in obdobjem zadnjih nekaj let (2014–2018). Potrošena hrana vključuje domačo pridelavo in uvoz kmetijskih proizvodov, odšteje pa se izvoz. Pred vstopom v EU (2000–2003) je bilo skoraj 60 % količine hrane, potrošene v Sloveniji, domačega, slovenskega izvora, preostalih 40 % hrane pa je bilo uvožene. Po vstopu v EU (2004–2013) se je razmerje obrnilo, in sicer 60 % količine potrošene hrane je bilo uvožene, 40 % pa domačega izvora. Ta razmik se je še stopnjeval, v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2018) je bilo več kot 70 % potrošene hrane uvožene in manj kot tretjina potrošene hrane je bila domačega izvora. Da se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečal delež uvoza potrošene hrane, je vplivalo več dejavnikov. Domača proizvodnja kmetijskih proizvodov se zmanjšuje, v povprečju zadnjih let (2014–2018) je bila za petino manjša kot v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU (2000–2003). Povečujeta se tako uvoz kot izvoz potrošene hrane. Za primerjavo, v povprečju je bil izvoz hrane v obdobju zadnjih nekaj let kar 4-krat večji kot v obdobju pred vstopom v EU, medtem ko se uvoz hrane ni tako izrazito povečal (+50 %). Pri tem se je po vstopu v EU pomembno povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih kmetijskih proizvodov, hkrati pa se je povečal uvoz predelanih proizvodov. Domača pridelava kmetijskih proizvodov se zmanjšuje in hkrati se povečuje njen izvoz, posledično je na domačem trgu na razpolago manj hrane slovenskega izvora.     

Struktura uvoza hrane po državah se med leti spreminja. Večino hrane je uvožene iz držav EU–28 (85 %). Iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska) se uvozi približno 65 % hrane, ta delež med leti ostaja razmeroma stabilen. V obdobju pred vstopom v EU (2000–2003) se je največ hrane v povprečju uvozilo iz Madžarske (37 %), Italije (13 %) in Avstrije (11 %), skupno nekaj več kot 60 %. V obdobju po vstopu v EU (2004–2013) se je zmanjšal delež hrane, uvožene iz Madžarske, povečal pa se je delež uvoza iz Avstrije, Italije ter nekoliko tudi iz Hrvaške in Nemčije. Večje spremembe pri strukturi uvoza hrane so opazne v zadnjih letih. Še naprej se zmanjšuje delež hrane, uvožene iz Madžarske, manjši je tudi delež uvoza iz Italije. Po letu 2013 se je močno povečal uvoz hrane iz Hrvaške (leta 2013 je Hrvaška vstopila v EU), nekoliko večji je tudi delež uvoza iz Nemčije. Od držav EU–28 so poleg sosednjih držav pomembne uvoznice hrane tudi Nemčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Slovaška. Države izven EU–28, ki spadajo med pomembnejše uvoznice hrane so Srbija, Egipt, Kolumbija, Ekvador in Kostarika.

Struktura uvoza kmetijskih proizvodov se med leti rahlo spreminja. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2018) se v povprečju uvozi največ žita (40 %), sadja (24 %), zelenjave (12 %) in sladkorja (10 %). V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) se je zmanjšal delež uvoza žit (iz 55 % na 40 %), izrazito pa povečal delež uvoza sadja (iz 17 % na 24 %). Po letu 2005, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji, se je opazno povečal tudi uvoz sladkorja (v povprečju obdobja 2014–2018 je bil uvoz sladkorja večji za 125 % v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU).

V splošnem se je v obdobju 2000–2019 količinski uvoz povečeval pri vseh kmetijskih proizvodih. Najbolj opazno se je od začetka 21. stoletja povečal uvoz sadja (za več kot 200 tisoč ton), krompirja in sladkorja. Glavnino uvoza žita v zadnjih petih letih, 90 %, predstavlja uvoz koruze in pšenice. Od sadja se uvozi največ banan in citrusov, kar je skupno približno 60 % celotnega uvoza sadja. Pri uvozu zelenjave prevladuje uvoz paradižnika, paprike, čebule in lubenice, kar je skupno 50 % celotnega uvoza zelenjave. Od mesa pa se uvozi največ prašičjega mesa in perutnine (60 % celotnega uvoza mesa).

Po začasnih podatkih se je v letu 2019 uvozilo nekaj več kot 1.464 tisoč ton hrane, od tega 59 % iz sosednjih držav. Največ, 546 tisoč ton, je bilo uvoženega žita (37 %), 350 tisoč ton sadja (24 %), 177 tisoč ton zelenjave (12 %), 146 tisoč ton sladkorja (10 %), 117 tisoč ton krompirja (8 %) in 111 tisoč ton mesa (8 %).