Spodbujanje izdelkov in proizvodnje, ki so škodljivi za okolje, ne prispeva k doseganju ciljev zmanjševanja izpustov TGP, celo usmerja potrošnike k njihovemu povečevanju. Je tudi v nasprotju z načelom »onesnaževalec plača«. Gospodarstvo je najučinkovitejše, če so okoljski stroški v celoti vključeni v ceni proizvodov, stroške pa plačuje onesnaževalec. V primeru spodbud, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjševanja izpustov TGP, okoljske stroške nosi celotna družba.

Enotne definicije, kaj so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni. S strani OECD je sprejeta definicija, da so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, posledica vladnih ukrepov posameznih držav, ki preko davčnih spodbud zvišujejo prihodke ali znižujejo stroške potrošnikom in proizvajalcem, pri čemer nastaja okoljska škoda (povečuje se količina odpadkov, povečujejo se izpusti, drugo onesnaževanje ali izkoriščanje naravnih virov).

Vrednost spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je po padcu v letu 2011 postopno, a vztrajno dvigovala do leta 2017. Leta 2018 in 2019 se je vrednost spodbud zmanjšala. V letu 2019 se je vrednost spodbud zmanjšala za 28 %. Najbolj problematično ostaja vračilo trošarin za dizelsko gorivo za komercialni namen (za tovorna vozila in vozila za prevoz potnikov) ter oproščeno plačilo trošarine od uporabe fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter soproizvodnjo električne energije in toplote.

Struktura spodbud, ki niso v skladu s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je v opazovanem obdobju spreminjala. Za leto 2019 znaša ocenjena vrednost spodbud 89,3 mio EUR, od tega:

• 35,92 mio EUR (40 %) delnih vračil trošarine na dizelsko gorivo za komercialni namen,
• 19,50 mio EUR (22 %) oprostitev plačil trošarine pri proizvodnji električne energije in toplote,
• 19,17 mio EUR (21 %) delnega vračila trošarine za uporabo kmetijske in gozdarske mehanizacije in
• 14,66 mio EUR (16 %) delnega vračila trošarine za industrijsko-komercialni namen.

V zadnjem opazovanem letu (2019) so se spodbude po posameznih gorivih in namenih minimalno spremenile, večji upad spodbud je bil pri zemeljskemu plinu (oprostitev plačil trošarine za proizvodnjo energije). Še vedno izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, ki so glede na predhodno leto zmanjšala, vendar še vedno predstavljajo 40 % v celotnem znesku spodbud. Obseg delnih vračil (trošarine na dizelsko gorivo za komercialni namen) se je v letu 2019 zmanjšal, kljub temu, da se je količina prodanega goriva povečala, zmanjšanje je posledica nižjih zneskov trošarin.

Glede obdavčenja je Vlada deloma omejena, v skladu z evropsko zakonodajo (t.i. Direktivo 2003/96/ES o obdavčitvi energentov) so za vse države članice EU obvezne nekatere oprostitve trošarine. Za njihovo zmanjševanje bo potrebno spreminjanje pravnega reda EU. Slovenija pa uveljavlja tudi nekatere oprostitve trošarin, ki so po evropski zakonodaji opcijske in predstavljajo večji del zgoraj navedenega zneska^*2.

Tabela 1:    Spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP

Opomba:

^*2   V skladu z evropsko zakonodajo (t.i. Direktivo 2003/96/ES o obdavčitvi energentov) so za vse države članice EU obvezne naslednje oprostitve trošarine: na pogonska goriva v letalskem in pomorskem prometu, na goriva, ki se uporabljajo za dvojno rabo, na goriva, ki jih porabljajo diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne organizacije. Slovenija pa uveljavlja tudi nekatere oprostitve trošarin, ki so po evropski zakonodaji opcijske, te so: oprostitev za goriva za proizvodnjo električne energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije, delno vračilo trošarine za dizelsko gorivo, ki se porabi za t.i. komercialni namen, delno (50-odstotno) vračilo trošarine za energente za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih ter delno (70-odstotno) vračilo trošarine za energente za pogon kmetijske mehanizacije.