Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT, ki glede na povprečni letni izkoristek enote uporablja dva pristopa. Če je izkoristek večji od 75 %, se upošteva celotna proizvodnja, če pa je izkoristek manjši od 75 %, se proizvodnja izračuna z množenjem proizvodnje toplote iz SPTE s karakterističnim razmerjem med močjo enote in proizvodnjo toplote. Pri proizvodnji toplote se upošteva vsa toplota.

Soproizvodnja toplote in električne energije je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Skupni izkoristek proizvodnje toplote in električne energije v enotah soproizvodnje tipično znaša med 80 in 90 %, medtem ko imajo klasične termoelektrarne izkoristek proizvodnje električne energije med 35 in 55 % (pri nas 30%), za proizvodnjo toplote pa do 90 %. Poleg tega so enote soproizvodnje locirane bližje porabnikom električne energije in toplote, s čimer se dodatno zmanjšajo izgube pri prenosu. Skupni prihranek primarne energije pri soproizvodnji je tako med 10 in 30%, kar pomembno povečuje učinkovitost proizvodnje električne energije ter zmanjšuje vpliv na okolje, dodatno pa se vpliv lahko zmanjša z uporabo okolju prijaznejših goriv npr. zemeljski plin ali obnovljivi viri energije.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2007 znašala 1.088 GWh, proizvodnja toplote pa 11.893 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvedeni električni energije je znašal 7,2 %. Glede na leto 2006 se je proizvodnja električne energije zmanjšala za 3,1 %. Zaradi rasti v preteklih letih se je proizvodnja električne energije v enotah SPTE v obdobju 2002-2007 povečala za 24,7 %, kar je več od povečanja celotne proizvodnje električne energije, ki je znašalo 3,0 %. Zato je bil delež električne energije iz SPTE v skupni proizvodnji leta 2007 glede na leto 2002 večji za 21 %. Proizvodnja toplote v enotah SPTE se je po letu 2005 že drugič zmanjšala, kar lahko delno pripišemo tudi toplejšim zimam.

Cilj Resolucije o Nacionalnem energetskem programu je v obdobju 2000-2010 podvojiti proizvodnjo električne energije v enotah SPTE z 800 GWh na 1600 GWh. Če predpostavimo linearno povečevanje proizvodnje bi morala leta 2007, da bi sledili cilju, znašati 1360 GWh, kar je za 25 % več, kot je bila dejanska proizvodnja. V letu 2007 se je Slovenija močno oddaljila od doseganja ciljne proizvodnje električne energije v enotah SPTE, kar je razvidno tudi iz slike.

Enote soproizvodnje se delijo na samoproizvajalce, to so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo in/ali toplotno energijo, ter na javne elektrarne, kjer je proizvodnja električne in/ali toplotne energije njihova glavna dejavnost. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Samoproizvajalci večinoma prihajajo iz sektorjev končne rabe, javne elektrarne pa iz daljinskega ogrevanja. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev je bila leta 2007 268 GWh, kar predstavlja 27 % celotne proizvodnje. Od leta 2005 se je proizvodnja zmanjševala.

Kapaciteta enot soproizvodnje se v obdobju 2002-2007 ni bistveno spreminjala, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW. Leta 2007 se je znižala na 334 MW. To seveda ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, saj je bilo v tem obdobju postavljenih približno 30 novih enot, v največji meri plinskih motorjev, vendar so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe.

Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov v skupni porabi goriv je leta 2007 znašal 3,5 %, pri čemer se je potrebno zavedati, da je v porabi goriv v enotah SPTE upoštevana tudi celotna poraba premoga v termoelektrarni Šoštanj, ker delno deluje v SPTE načinu. To je najmanj v obdobju 2002-2007. Znižanje deleža je posledica zaprtja proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Delež lignita v porabi goriv je znašal 71 %. Sledi poraba rjavega premoga s 15 %, ki se porablja v termoelektrarni-toplarni Ljubljana. Zemeljski plin predstavlja 10 %, tekoča goriva pa 0,4 %.

Anketa o možnostih in ovirah za razvoj soproizvodnje, opravljena med potencialnimi investitorji v letu 2006, je kot največjo oviro za investitorje identificirala negotove cene zemeljskega plina oz. razmerje med ceno električne energije in zemeljskega plina. Dodatne ovire so slabi ekonomski kazalci projektov SPTE (nizka donosnost oz. dolga vračilna doba) ter visoki začetni stroški oz. s tem povezano zagotavljanje finančnih sredstev (IJS, 2007).

Glavni instrument za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije je sistem zagotovljenih odkupnih cen oz. premij za oddajo proizvedene električne energije v omrežje ali samostojno prodajo na trgu električne energije. Sedanja shema spodbujanja temelji na statusu kvalificiranega proizvajalca električne energije (KP), ki ga lahko pridobi proizvajalec električne energije, ki proizvaja elektriko in toploto z nadpovprečnim izkoristkom v procesu soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE, skupni letni izkoristek > 75% oz. 80%). Cene za kvalificirane proizvajalce se razlikujejo glede na tehnologije, velikosti enot in uporabljeno vrsto primarne energije. Trenutni mehanizem odkupnih cen za soproizvodnjo je omogočil zadostno podporo predvsem za izgradnjo manjših novih enot soproizvodnje v sistemih daljinskega ogrevanja (izgradnja novih enot že presega projekcije iz ReNEP) in za izrabo bioplina. Podpora soproizvodnji v ostalih dejavnostih (predvsem industriji kot tudi v storitvenem sektorju) pa je nezadostna. Zato se pripravlja prenovljen sistem odkupnih cen. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne, večje od 1 MW, itd.), izpostaviti pa je smiselno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, kjer so enote SPTE pri razdelitvi kuponov, zaradi specifičnosti, obravnavane drugače. Specifika SPTE je v tem, da se emisije na lokaciji povečajo, vendar se s tem, ko dobimo več produkta na enoto vhodne energije, zmanjšajo emisije na nacionalnem nivoju.

Analiza potenciala za uporabo soproizvodnje v Sloveniji, ki je bila izvedena na podlagi zahtev Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje in upošteva načrte upravljavcev naprav, je pokazala, da bi bilo ob izvedbi načrtovanih ukrepov spodbujanja SPTE, ki so predvideni v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, možno proizvodnjo električne energije do leta 2010 povečati za 552 GWh. S tem bi leta 2010 dosegli proizvodnjo 1657 GWh, kar minimalno presega cilj, postavljen v ReNEP (IJS, 2007).

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-25 je leta 2006 znašal 10,8 %, pri čemer je bil v EU-15 10,1 %. Slovenija je pod povprečjem EU, kar je lepo razvidno tudi s slike. Spodbudno pa je, da je povprečna letna rast proizvodnje električne energije v enotah SPTE v obdobju 2004-2006 v Sloveniji s 7,5 % višja kot v EU-25, kjer je 2,9 %.