Kazalec prikazuje soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2011 znašala 1.145 GWh, proizvodnja toplote pa 10.952 TJ. Iz tega sledi, da cilj za leto 2010 ni bil dosežen. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 7,1 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2005, po tem letu pa z izjemo leta 2009 vztraja na ravni dobrih 1.100 GWh. Glede na leto prej je bila proizvodnja leta 2011 višja za 0,9 %.

Enote soproizvodnje se delijo na samoproizvajalce, to so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo in/ali toplotno energijo, ter na javne elektrarne, kjer je proizvodnja električne in/ali toplotne energije njihova glavna dejavnost. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Samoproizvajalci večinoma prihajajo iz sektorjev rabe končne energije, javne elektrarne pa iz daljinskega ogrevanja. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev je bila leta 2011 228 GWh, kar predstavlja 20 % celotne proizvodnje. Njihov delež se v celotnem opazovanem obdobju zmanjšuje.

Zmogljivost enot soproizvodnje se je v obdobju 2002-2008 gibala med 334 in 339 MW, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW. To ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, vendar so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe. Leta 2009 se je zmogljivost znižala na 327 MW, po tem letu pa je opazna počasna rast, tako da je leta 2011 znašala 337 MW. Rast je posledica postavitve novih enot SPTE s plinskimi motorji.

Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov v skupni porabi goriv je leta 2011 znašal 18,3 %. V največji meri se je uporabljala lesna biomasa (polovico se je je porabilo v TE-TOL), ki je v obnovljivih virih predstavljala 63 %, sledil je bioplin z 29 %, raba katerega hitro narašča. Delež premoga v porabi goriv je znašal 59 %, zemeljskega plina pa 23 %.

Glavni instrument za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije, sistem zagotovljenih odkupnih cen oz. premij za oddajo proizvedene električne energije v omrežje ali samostojno prodajo na trgu električne energije, je bil leta 2009 prenovljen. Sistem uvaja dve možnosti podpor, in sicer zagotovljen odkup električne energije ali obratovalno podporo. Obliko lahko izberejo naprave do 1 MW nazivne električne moči, večji sistemi pa prejemajo obratovalno podporo. Z novim sistemom so enote v industriji vključene v shemo podpor, kar naj bi vplivalo na nov zagon v tem sektorju, vendar se to ni zgodilo tudi zaradi gospodarske krize. Po drugi strani se je nadaljevala rast števila enot v kmetijstvu, razvoj pa se je začel tudi v javnem in storitvenem sektorju. V preteklosti je postavljenih veliko novih enot, tako da so bile projekcije že presežene, spodbudno okolje pa je ohranil tudi nov sistem. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne, večje od 1 MW, itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada, poudariti pa je smiselno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, kjer so enote SPTE pri razdelitvi kuponov zaradi specifičnosti obravnavane drugače. Njihova posebnost je v tem, da se izpusti na lokaciji sicer povečajo, vendar se s tem, ko dobimo večji proizvod na enoto vhodne energije, zmanjšajo izpusti na ravni države.

Predlog Nacionalnega energetskega programa iz leta 2011 predvideva v referenčnem scenariju povečanje proizvodnje električne energije v enotah SPTE do leta 2020 na 2,4 TWh, v intenzivnem scenariju pa na 2,9 TWh, kar glede na proizvodnjo leta 2011 pomeni povečanje za 108 % oz. 150 %. Največji prirast enot je predviden v industriji, sledi povečanje proizvodnje v TE-TOL zaradi izgradnje plinske enote, pomembno pa je tudi povečanje v storitvenem sektorju in daljinskem ogrevanju.

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-27 je leta 2010 znašal 11,7 %. Slovenija je bila leta 2010 s 6,9 % pod povprečjem EU. Delež v EU-27 se je v obdobju 2004-2010 povečal za 1,2 odstotni točki, v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke. Najvišji delež električne energije iz SPTE imajo na Danskem z 49 %.