Ključno sporočilo
Neutral

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V obdobju 1990–2010 so se povprečne koncentracije raztopljenega kisika opazno zvišale, nato se je trend obrnil in so bile ponovno zabeležene nižje vrednosti. Kljub temu sezonskih obdobij dolgotrajnega pomanjkanja kisika pri dnu, ki so bila v preteklosti pogosta in so imela pogosto negativen vpliv na bentoške združbe, od leta 2002 naprej ne beležimo več.


Aerobni organizmi pri dihanju porabljajo v vodi raztopljen kisik. Kisik se porablja tudi pri razkrajanju organske snovi in nekaterih drugih procesih. Kisik z difuzijo prehaja iz atmosfere v morsko vodo, v vodi pa nastaja pri fotosintezi morskih cvetnic ter makroskopskih in mikroskopskih alg. Občasno je poraba kisika večja od njegovega nastanka, zato lahko pride do pomanjkanja kisika oziroma do hipoksije (koncentracije kisika so nizke) ali anoksije (popolno pomanjkanje kisika). Do pomanjkanja kisika prihaja predvsem v pridnenem sloju morja v obdobju razslojenega vodnega stolpca, praviloma pozno poleti ali zgodaj jeseni.

Tržaški zaliv in celotni severni Jadran sta relativno bogata s hranilnimi snovmi, ki jih s seboj prinašajo reke, padavine in različne odplake. To obilje zlahka izkoristijo planktonske alge, ki se lahko namnožijo do te mere, da jih planktonske živali ne zmorejo pojesti, zato odmrejo in potonejo na dno. Tu se prične proces bakterijske razgradnje, kjer je poraba kisika velika. Če je ob tem vodni stolpec razslojen, je difuzija kisika iz zgornjih vodnih slojev močno otežena, zato je v globljih delih zaliva pomanjkanje raztopljenega kisika relativno pogost pojav. Pomanjkanje kisika, predvsem če pride do anoksičnih razmer, ima na organizme, ki živijo na morskem dnu, poguben vpliv.

V preteklosti (v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja) so bile epizode hipoksij in anoksij v Tržaškem zalivu pogostejše kot danes. Njihove posledice so na bentoških združbah v nekaterih območjih vidne še danes. Na manjši vnos hranilnih in organskih snovi v morje in s tem na manjšo možnost pojava hipoksičnih ali anoksičnih razmer v pridnenem sloju lahko vplivamo predvsem z učinkovitim čiščenjem odpadnih voda.

Mesečne meritve raztopljenega kisika v pridnenem sloju se v slovenskem morju izvajajo na različnih merilnih mestih, vendar podatki nakazujejo največjo verjetnost nastanka hipoksičnih in anoksičnih razmer v osrednjem delu Tržaškega zaliva (merilno mesto CZ).


Grafi

Slika MR03-1: Koncentracija raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta CZ v osrednjem delu Tržaškega zaliva (globina 24 m)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (15. 03. 2021)

Prikaži podatke
    1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020
merilno mesto Enota 4,75 5,97 6,02 5,54 5,41 4,43 4,06 2,66 1,35 3,82 5 5,43 3,94 5,95 6,26 5,83 4,94 3,8 3,44 3,35 1,98 2,49 5,14 5,93 6,16 6,34 6,73 5,67 6,08 4,27 3,71 3,66 3,47 4,07 4,45 5,19 5,63 5,42 5,96 5,5 6,22 6,11 4,84 4,3 4,75 3,99 4,79 5,59 5,58 6,37 6,36 5,22 4,66 5 5,26 4,15 1,31 3,92 2,93 4,86 5,77 6,1 5,15 5,9 5,31 4,5 4,39 3,29 3,5 0,33 5,24 6,06 4,91 6,53 7,05 7,18 5,33 4,95 5,01 3,71 3,66 2,99 4,94 5,16 5,76 5,7 5,96 6,19 4,62 4,39 3,78 2,2 3,84 1,98 4,09 4,96 6,28 6,53 6,13 5,48 4,3 4,63 5,39 4,52 3,25 2,03 4,84 5,39 5,47 6,58 6,25 5,42 4,21 4,31 3,64 2,44 2,81 4,24 5,43 5,9 6,54 6,98 7,15 6,37 4,56 5,09 3,93 3,06 3,36 4,41 4,68 3,97 6,66 6,93 7,38 6,18 6,78 5,26 4,34 4,48 3,82 0,68 5,27 6,07 5,66 5,76 5,59 4,38 6,24 4,86 4,69 4,15 4,79 5,87 6,37 5,43 4,93 6,18 5,92 6,53 5,97 5,55 5,46 3,01 3,43 5,26 5,38 5,86 6,08 6,22 6,53 6,27 5,88 5,1 3,78 3,37 4,46 4,9 5,5 5,67 5,92 6,65 6,92 6,11 6,28 5,65 5,42 3,35 2,98 3,9 2,35 5,47 6,07 6,34 4,92 5,23 5,66 5,42 4,91 4,03 3,23 4,98 5,39 5,57 5,48 5,48 6,06 5,7 4,94 4,92 4,39 2,51 4,61 5,04 5,44 5,86 5,32 6,28 5,97 5,9 6,55 7,2 6,3 5,36 5,13 4,87 5,47 5,73 5,42 6,53 6,63 6,36 7,07 7,41 5,75 5,23 3,5 5,08 3,24 5,41 5,99 5,54 5,56 6,06 6,69 8,08 7,07 6,47 4,6 4,06 3,77 4,61 5,28 5,55 5,97 6,51 6,77 4,87 5,43 4,23 2,68 2,59 5,45 5,23 5,97 7,24 7,25 6,57 5,82 4,96 4,46 4,23 3,79 4,34 5,21 5,63 5,87 6,45 5,87 6,34 5,58 3,75 3,92 4,3 4,08 3,29 4,58 5,68 5,53 5,64 6,04 5,32 5,23 2,49 3,59 2,5 2,71 3,58 4,52 5,36 6,09 6,19 6,21 5,9 5,63 4,89 5,04 3,03 3,46 4,665 4,86 5,29 5,64 5,72 5,81 5,6 5,26 3,22 4,14 2,52 2,87 4,28 4,98 5,22 6,33 6,33 6,08 6,13 5,04 4,35 3,38 4,55 1,94 4,43 5,19 5,45 5,73 6,02 6,13 6,26 6,07 5,13 3,88 4,78 5,04 3,31 3,69 5,51 5,85 5,98 6,14 5,69 4,76 4,08 3,11 1,95 3,88 3,77 4,84 5,04 5,55 5,63 6,2 5,77 4,97 3,68 3,33 1,95 3,52 4,43 4,61 4,86
osrednji Tržaški zaliv (CZ) ml/l 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00
meja za hipoksične razmere ml/l 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40 1,40
meja za zmerno hipoksične razmere ml/l 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20 3,20
Slika MR03-2: Trend koncentracij raztopljenega kisika v pridnenem sloju na merilnem mestu CZ v osrednjem delu Tržaškega zaliva (globina 24 m)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (15. 03. 2021)

Prikaži podatke
merilno mesto Enota 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1994 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1995 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1996 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1998 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 1999 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2001 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2002 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2007 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2011 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2016 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2019 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020
osrednji Tržaški zaliv (CZ) ml/l 4,305335 4,324396 4,343456 4,362517 4,381577 4,400638 4,419698 4,43918 4,458662 4,478144 4,497627 4,517109 4,536591 4,556013 4,575435 4,594858 4,61428 4,633703 4,653125 4,672023 4,690921 4,709819 4,728717 4,747615 4,766514 4,786309 4,806105 4,825901 4,845697 4,865493 4,885289 4,897002 4,908715 4,920428 4,932141 4,943854 4,955567 4,955176 4,954784 4,954393 4,954001 4,95361 4,953219 4,944448 4,935677 4,926906 4,918134 4,909363 4,900592 4,89413 4,887668 4,881205 4,874743 4,868281 4,861818 4,858271 4,854723 4,851175 4,847627 4,844079 4,840531 4,833945 4,827359 4,820773 4,814187 4,8076 4,801014 4,79497 4,788925 4,78288 4,776836 4,770791 4,764747 4,764436 4,764126 4,763816 4,763505 4,763195 4,762885 4,766646 4,770408 4,774169 4,777931 4,781693 4,785454 4,784212 4,782971 4,781729 4,780487 4,779245 4,778003 4,771372 4,764741 4,75811 4,751479 4,744848 4,738217 4,738573 4,738929 4,739285 4,739641 4,739997 4,740353 4,751089 4,761826 4,772562 4,783298 4,794035 4,804771 4,820914 4,837056 4,853199 4,869342 4,885484 4,901627 4,914035 4,926442 4,93885 4,951257 4,963665 4,976072 4,982783 4,989494 4,996205 5,002916 5,009627 5,016338 5,02657 5,036802 5,047034 5,057266 5,067499 5,077731 5,089149 5,100567 5,111986 5,123404 5,134822 5,146241 5,154115 5,16199 5,169865 5,17774 5,185615 5,19349 5,200201 5,206912 5,213623 5,220334 5,227045 5,233756 5,239424 5,245092 5,25076 5,256428 5,262096 5,267764 5,276707 5,28565 5,294594 5,303537 5,312481 5,321424 5,325944 5,330463 5,334983 5,339503 5,344022 5,348542 5,338714 5,328886 5,319059 5,309231 5,299403 5,289576 5,276661 5,263747 5,250833 5,237918 5,225004 5,21209 5,202318 5,192546 5,182774 5,173002 5,16323 5,153458 5,144375 5,135292 5,126209 5,117127 5,108044 5,098961 5,09705 5,095139 5,093229 5,091318 5,089407 5,087496 5,099071 5,110646 5,122221 5,133795 5,14537 5,156945 5,181679 5,206414 5,231148 5,255883 5,280617 5,305352 5,330519 5,355686 5,380853 5,40602 5,431187 5,456354 5,474102 5,49185 5,509598 5,527346 5,545094 5,562843 5,57962 5,596398 5,613176 5,629954 5,646732 5,663509 5,669783 5,676057 5,68233 5,688604 5,694877 5,701151 5,688987 5,676823 5,66466 5,652496 5,640332 5,628168 5,609887 5,591606 5,573325 5,555044 5,536762 5,518481 5,504603 5,490725 5,476847 5,462969 5,449091 5,435213 5,423332 5,411451 5,39957 5,387688 5,375807 5,363926 5,348769 5,333611 5,318454 5,303297 5,28814 5,272982 5,252429 5,231876 5,211323 5,19077 5,170216 5,149663 5,129878 5,110092 5,090307 5,070521 5,050736 5,03095 5,014368 4,997786 4,981204 4,964622 4,948039 4,931457 4,919166 4,906874 4,894583 4,882292 4,87 4,857709 4,84762 4,837532 4,827444 4,817355 4,807267 4,797178 4,78941 4,781642 4,773874 4,766106 4,758338 4,75057 4,750878 4,751186 4,751494 4,751802 4,75211 4,752418 4,759607 4,766797 4,773987 4,781177 4,788367 4,795557 4,805246 4,814936 4,824625 4,834315 4,844004 4,853694 4,859514 4,865334 4,871154 4,876974 4,882795 4,888615 4,890498 4,892382 4,894266 4,89615 4,898033 4,899917 4,8992 4,898483 4,897766 4,897049 4,896332 4,895615 4,889836 4,884057 4,878278 4,872499 4,86672 4,860941 4,848253 4,835565 4,822876 4,810188 4,7975 4,784812 4,771721 4,75863 4,745539 4,732448 4,719357 4,706266 4,6917 4,677133 4,662567 4,648001 4,633435 4,618869 4,60334 4,587812 4,572284 4,556756 4,541227 4,525699 4,509755 4,49381 4,477866 4,461921 4,445977
Slika MR03-3: Lokacije merilnih mest za meritve raztopljenega kisika v pridnenem sloju v sklopu državnega monitoringa na območju slovenskega morja
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (15. 03. 2021)

Prikaži podatke

Cilji

  • Koncentracija raztopljenega kisika se zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi ne zmanjša na ravni, ki povzročijo škodljive učinke na bentoške habitate (vključno na povezane žive organizme in mobilne vrste) ali druge učinke evtrofikacije;
  • ohranjanje dobrega ekološkega stanja obalnega morja;
  • ohranjanje dobrega okoljskega stanja morskih voda;
  •  varovanje morskega okolja;
  • ohranjanje primerne količine hranilnih in organskih snovi v obalnem morju;
  • ohranjanje in vzdržno uporabljanje oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj;
  • trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

V obalnih območjih so fizikalni in biološki procesi, ki vplivajo na koncentracijo raztopljenega kisika v morski vodi veliko bolj kompleksni v primerjavi z odprtimi morji, zato so tudi koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju zelo variabilne. Eno takih območij je polzaprt in plitev Tržaški zaliv, katerega del je slovensko morje (Malej, Malačič, 1995). V uporabi je veliko različnih definicij hipoksičnih in anoksičnih razmer, ki večinoma temeljijo na učinkih, ki jih take razmere imajo na pridnene organizme. Pri opisu značilnosti raztopljenega kisika v slovenskem morju smo se oprli na definicije nedavne študije o tej problematiki v Tržaškem zalivu (Kralj, et al., 2019). Kisikove stresne razmere se pojavijo, ko koncentracija raztopljenega kisika pade pod 3,2 ml/l (4,6 mg/l, 143,8 μmol/l), zmerno hipoksične razmere, ko pade pod 1,4 ml/l (2 mg/l, 62,5 μmol/l), hipoksične razmere pa, ko pade pod 1 ml/l (1,43 mg/l, 45 μmol/l). Ker naj bi v kisikovih stresnih razmerah bilo ogroženih 10 % najbolj občutljivih vrst, npr. nekateri raki deseteronožci, Vaquer-Sunyer in Duarte (2008) predlagata, da bi meja 3,2 ml/l morala obveljati kot previdnostna meja.

Koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju se spreminjajo sezonsko, najvišje so od pozne jeseni do pomladi, najnižje pa pozno poleti in zgodaj jeseni. Pri tem sta izredno pomembna razslojenost vodnega stolpca in globina, saj vplivata na difuzijo kisika v globlje vodne sloje. Spomladi se ob povišanem pretoku rek hranilno bogata sladka voda v površinskem sloju razširja po zalivu, kar skupaj s segrevanjem povzroči razslojenost vodnega stolpca. V zgornjih vodnih slojih je voda toplejša, manj slana in ima manjšo gostoto, medtem ko so globlji sloji hladnejši, bolj slani in bolj gosti. Med njimi se zato ustvari nevidna bariera, ki preprečuje mešanje in otežuje difuzijo plinov. Razmere v površinskem sloju spodbudijo rast fitoplanktona in če se ta prekomerno namnoži in ga planktonske živali ne zmorejo pojesti, potone na dno, kjer se začne bakterijska razgradnja, ki porabi veliko kisika. Vsi ti procesi skupno prispevajo k nizkim koncentracijam raztopljenega kisika v pridnenem sloju (Orlando Bonaca, et al., 2012; Lipej, et al., 2003; Malej, Malačič, 1995). Slika MR03-1 kaže, da so te koncentracije v pridnenem sloju merilnega mesta CZ v obdobju 1990–2020 zelo nihale, od najnižje 0,33 ml/l oktobra 1995 do najvišje 8,08 ml/l junija 2010. Hipoksične razmere so bile zabeležene septembra in oktobra 1995 in 2001, do leta 2001 so bile nekajkrat zabeležene zmerno hipoksične razmere in skoraj vsako leto tudi kisikove stresne razmere. Po letu 2001 zmerno hipoksičih in hipoksičnih razmer na merilnem mestu CZ nismo več zaznali, se pa sezonsko še zmeraj pojavljajo kisikove stresne razmere, ki se v zadnjem desetletju ponovno pojavljajo skoraj vsako leto. To potrjuje tudi slika trenda (Slika MR03-2), ki prikazuje potek koncentracij raztopljenega kisika z izločenim vplivom sezonskih nihanj (desezoniran trend). Povprečne koncentracije raztopljenega kisika so z nekaj vmesnimi padci naraščale do leta 2010, po tem letu pa ponovno upadajo. Pomembno je, da ne beležimo več hipoksičnih razmer, ki imajo lahko, predvsem če so dolgotrajne, pomemben negativni vpliv na sestavo in obstoj bentoških združb (Riedel et al., 2008).

Anoksije, torej razmere, ko je v pridnenem sloju prišlo do popolnega pomanjkanja kisika, so se v Tržaškem zalivu pojavljale znatno redkeje. Vsi takšni dogodki so bili zabeleženi pred obdobjem, ki ga prikazujeta sliki MR03-1 in MR03-2, in sicer v letih 1974, 1980, 1983, 1987, 1988, 1989 in 1990 (Malej, Malačič, 1995). Največkrat so bila prizadeta manjša območja osrednjega dela zaliva, anoksija največje razsežnosti pa je bila zabeležena leta 1983 (Stachowitsch, 1984; Faganeli, et al., 1985), ko je obsegala približno tretjino zaliva. Takšne razmere so trajale dva tedna, zaradi česar so poginile vse pritrjene in delno pritrjene živali ter mnoge slabo gibljive pridnene živali.

Koncentracijo raztopljenega kisika merimo tudi v pridnenih slojih drugih merilnih mest v slovenskem morju, ki pa so večinoma razporejena v obalnem pasu z nižjo globino in je verjetnost pojava hipoksičnih razmer veliko manjša (Slika MR03-3). Ker so dogodki, ko se sezonske stresne kisikove razmere poslabšajo in vodijo v hipoksične razmere so lahko kratkotrajni, so pomembne tudi kontinuirane meritve s fiksnimi senzorji, npr. na oceanografski boji Vidi (https://www.nib.si/mbp/sl/oceanografski-podatki).

Pomanjkanje kisika v Tržaškem zalivu je le delno posledica človekovih obremenitev, delno pa odraz naravnih hidromorfoloških pogojev in dogajanj v vodnem stolpcu. Hranila in organske snovi se v reke spirajo iz zalednih površin, možen vnos so tudi neprečiščene ali delno prečiščene komunalne odpadne vode. V vodotokih po Sloveniji je opazen trend upadanja obremenjenosti s hranili in organskimi snovmi (kazalec VD10), kar je delno rezultat nadgradnje ali izgradnje kanalizacijskega omrežja in komunalnih čistilnih naprav v zaledju (kazalec VD02) in drugih ukrepov. To pa je tudi eden od verjetnih vzrokov za izboljšanje kisikovih razmer v pridnenem sloju Tržaškega zaliva. Kljub temu ostaja koncentracija raztopljenega kisika pri dnu pomemben parameter, saj se lahko ob višanju temperature morja zaradi globalnega segrevanja pogostost hipoksij spet poveča. Pod okriljem evropskih direktiv (Okvirna vodna direktiva 2000/60/ES; Okvirna direktiva o morski strategiji 2008/56/EC) poteka razvoj regionalnih oziroma sub-regionalnih meril za vrednotenja stanja morja na podlagi koncentracije raztopljenega kisika v pridnem sloju, ki bo pripomogel k še boljšemu vrednotenju stanja.


Metodologija

Cilji so povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Monitoring kakovosti površinskih voda zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih voda. Programi monitoringa se pripravljajo v skladu z veljavno zakonodajo.

Meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju v obdobju 1990–2020 je izvajal Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran. Meritve so bile narejene na območju slovenskega teritorialnega morja, na šestih merilnih mestih z enkrat mesečno frekvenco. Koncentracijo raztopljenega kisika se je merilo na različnih globinah s CTD sondo (to je prosto padajoča sonda, ki ima nameščene različne merilce, med drugim kisikovo sondo). Kisikova sonda je bila kalibrirana vsako leto. V analizi so bili upoštevani podatki z merilnega mesta CZ, ki leži na sredi Tržaškega zaliva in je med vsemi mesti najgloblje (globina 24 m) in sicer le podatki iz pridnenega vodnega sloja.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

V kazalcu prikazujemo izmerjene vrednosti koncentracij raztopljenega kisika v pridnenem sloju, saj imajo nizke koncentracije ali celo pomanjkanje kisika takojšen učinek na bentoške organizme in je zato pomembno, da so predstavljene dejanske in ne povprečne vrednosti. Za prikazovanje dolgoročnega trenda koncentracij raztopljenega kisika v pridnenem sloju izbranega merilnega mesta pa je bila na Nacionalnem inštitutu za biologijo, Morski biološki postaji Piran izdelana statistična obdelava podatkov z metodo dekompozicije časovne vrste glajene z oknom 60 mesecev.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Koncentracija raztopljenega kisika v pridnenem sloju

ml/l

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021

1990–2020

Marca za preteklo leto

letna

15.03.2021

delna

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • Faganeli J., Avčin A., Fanuko-Kovačič N., Malej A., Turk V., Tušnik P., Vrišer B., Vukovič A., 1985. Bottom Layer Anoxia in the Central Part of the Gulf of Trieste in the Late Summer of 1983. Marine Pollution Bulletin, let. 16, št. 2, str. 75-78.
  • Kralj M., Lipizer M., Čermelj B., Celio M., Fabbro C., Brunett, F., Francé J., Mozetič P., Giani M., 2019. Hypoxia and dissolved oxygen trends in the northeastern Adriatic Sea (Gulf of Trieste). Deep Sea Research Part II: Topical Studies in Oceanography, let. 164, str. 74-88.
  • Lipej L., Orlando-Bonaca M., Makovec T., 2003. Analiza bioloških obremenitev in vplivov na vodni ekosistem - morski organizmi. Zaključno poročilo. Poročila 55. Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, Piran.
  • Malej A., Malačič V., 1995. Factors affecting bottom layer oxygen depletion in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Annales, Series Historia Naturalis, let. 5, str. 33-42.
  • Orlando Bonaca M., Lipej L., Malej A., Francé J., Čermelj B., Bajt O., Kovač N., Mavrič B., Turk V., Mozetič P., Ramšak A., Kogovšek T., Šiško M., Flander Putrle V., Grego M., Tinta T., Petelin B., Vodopivec M., Jeromel M., Martinčič M., Malačič V., 2012. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji. Poročila 141. Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, Piran.
  • Riedel B., Zuschin M., Stachowitsch M., 2008. Dead zones: a future worst-case scenario for Northen Adriatic biodiversity. Climate warming and related changes in Mediterranean biota. Helgoland, CIESM Workshop Monographs No. 35. Dostopno na: http://homepage.univie.ac.at/martin.zuschin/PDF/41_Riedel_et_al_2008c.pdf (datum dostopa: 19.5.2021)
  • Stachowitsch M., 1984. Mass mortality in the Gulf of Trieste: The Course of Community Destruction. P.S.Z.N.I: Marine Ecology, vol. 5, št. 3, str. 243-264.
  • Vaquer-Sunyer R., Duarte C.M., 2008. Thresholds of hypoxia for marine biodiversity. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, let. 105, str. 15452-15457.


Related indicators