KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Znižanje kisika v pridnenem sloju beležimo od poznega poletja do jeseni na manj kot 3 % vseh izmerjenih vrednosti. Na globinah, manjših od 20 m, pomanjkanje kisika ni bilo zabeleženo.


Kazalec prikazuje relativno pogostnost pojavljanja nizkih koncentracij (< 2 ml/l) raztopljenega kisika v pridnenem sloju v poletnem obdobju, od maja do novembra. Prikazane so srednje vrednosti vsebnosti raztopljenega kisika v pridnenem sloju. Vrednosti s posameznih merilnih postaj v obdobju od 1989 do 2007 so prikazane na slikah MR3-1 in MR3-2. Prikazani sta samo merilni postaji, kjer je pomanjkanje kisika v pridnenem sloju zabeleženo, to sta postaji v osrednjem (00CZ) in jugozahodnem (000G) delu Tržaškega zaliva (slika MR3-3), oz. od leta 2002 dalje le vrednosti s postaje 00CZ.

Poglaviten dejavnik, ki vpliva na nastanek pomanjkanja kisika v pridnenem sloju je razslojenost vodnega stolpca v poletnem času, ki preprečuje izmenjavo plinov med spodnjimi in zgornjimi sloji vode. K pomanjkanju kisika pa pripomoreta tudi povečana količina organskih delcev in usedanje. Navpično mešanje vodnih mas v jesenskem in zimskem času omogoča večjo oskrbo s kisikom in s tem zmanjšanje pomanjkanja kisika v pridnenem sloju.


Grafi

Slika MR03-1: Vsebnost kisika v pridnenem sloju (globina 24 m) na vzorčevalnem mestu v osrednjem delu Tržaškega zaliva (00CZ)
Viri:

Zbirka podatkov Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva – slovenski del zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2009

Prikaži podatke
11.1.1990 13.2.1990 20.3.1990 11.4.1990 8.5.1990 23.5.1990 12.6.1990 9.7.1990 2.8.1990 4.9.1990
vsebnost kisika ml/l 4.8 6 6 5.5 5.4 5.4 4.4 4.1 2.7 1.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
16.10.1990 12.11.1990 9.1.1991 20.2.1991 13.3.1991 15.4.1991 21.5.1991 17.6.1991 11.7.1991 5.8.1991
vsebnost kisika ml/l 3.8 5 3.9 6 6.3 5.8 4.9 3.8 3.4 3.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
4.9.1991 4.10.1991 5.11.1991 16.12.1991 14.1.1992 12.2.1992 4.3.1992 6.4.1992 7.5.1992 27.5.1992
vsebnost kisika ml/l 2 2.5 5.1 5.9 6.2 6.3 6.7 5.7 6.1 5.2
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
15.6.1992 13.7.1992 20.8.1992 15.9.1992 20.10.1992 24.11.1992 21.12.1992 19.1.1993 9.2.1993 16.3.1993
vsebnost kisika ml/l 4.3 3.7 3.7 3.5 4.1 4.5 5.2 5.6 5.4 6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
20.4.1993 11.5.1993 8.6.1993 13.7.1993 3.8.1993 7.9.1993 12.10.1993 9.11.1993 7.12.1993 17.1.1994
vsebnost kisika ml/l 5.5 6.2 6.1 4.8 4.3 4.8 4 3.3 5.6 5.6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
22.2.1994 16.3.1994 22.4.1994 16.5.1994 5.7.1994 26.7.1994 22.8.1994 28.9.1994 25.10.1994 16.11.1994
vsebnost kisika ml/l 6.4 6.4 5.2 4.7 5.1 5.5 4.2 1.3 3.9 2.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
13.12.1994 12.1.1995 21.2.1995 21.3.1995 4.5.1995 22.5.1995 26.6.1995 17.7.1995 9.8.1995 11.9.1995
vsebnost kisika ml/l 4.9 5.8 6.1 5.2 5.9 4.8 4.5 4.4 3.3 3.5
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
12.10.1995 12.10.1995 8.11.1995 8.11.1995 8.12.1995 11.1.1996 20.2.1996 13.3.1996 10.4.1996 14.5.1996
vsebnost kisika ml/l 0.3 0.3 5.2 5.2 6.1 4.9 6.5 7.1 7.2 5.3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
11.6.1996 23.7.1996 5.9.1996 24.9.1996 22.10.1996 21.11.1996 11.12.1996 14.1.1997 13.2.1997 12.3.1997
vsebnost kisika ml/l 5 5 4.3 3 3 4.9 5.2 5.8 5.7 6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
23.4.1997 19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997 12.8.1997 17.9.1997 13.10.1997 18.11.1997 9.12.1997 28.1.1998
vsebnost kisika ml/l 6.2 4.6 4.4 3.8 2.2 3.8 2 4.1 5 6.3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
17.2.1998 31.3.1998 21.4.1998 12.5.1998 15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998 13.10.1998 10.11.1998
vsebnost kisika ml/l 6.5 6.1 5.5 4.3 4.6 5.4 4.5 3.3 2 4.8
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
15.12.1998 14.1.1999 15.2.1999 16.3.1999 20.4.1999 18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999 13.9.1999
vsebnost kisika ml/l 5.4 5.5 6.6 6.3 5.4 4.2 4.3 3.6 2.4 2.8
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
11.10.1999 17.11.1999 8.12.1999 13.1.2000 13.1.2000 9.2.2000 9.2.2000 14.3.2000 14.3.2000 11.4.2000
vsebnost kisika ml/l 4.2 5.4 5.9 6.1 6.5 7 5.9 5.8 7.2 6.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
11.4.2000 16.5.2000 16.5.2000 13.6.2000 13.6.2000 13.7.2000 13.7.2000 9.8.2000 9.8.2000 12.9.2000
vsebnost kisika ml/l 5.3 4.6 4.2 5.1 3.8 3.9 3.1 3.1 1.5 2.6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
12.9.2000 10.10.2000 10.10.2000 15.11.2000 15.11.2000 12.12.2000 12.12.2000 17.1.2001 17.1.2001 13.2.2001
vsebnost kisika ml/l 3.4 4.4 4.5 4.7 3.5 2.7 4 6.7 6 4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
13.2.2001 12.3.2001 12.3.2001 18.4.2001 18.4.2001 15.5.2001 15.5.2001 13.6.2001 13.6.2001 17.7.2001
vsebnost kisika ml/l 6.9 7.4 5.1 3.7 6.2 5.6 6.8 3 5.3 4.3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
17.7.2001 7.8.2001 7.8.2001 11.9.2001 11.9.2001 16.10.2001 12.11.2001 12.11.2001 12.2.2002 12.2.2002
vsebnost kisika ml/l 3 4.3 4.5 3.8 3.4 0.7 5.2 5.3 5.8 5.8
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
12.3.2002 12.3.2002 17.4.2002 17.4.2002 14.5.2002 14.5.2002 11.6.2002 11.6.2002 9.7.2002 9.7.2002
vsebnost kisika ml/l 5.6 5.2 4.4 4.8 6.2 5.2 4.9 3.8 4.7 3.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
5.8.2002 5.8.2002 17.9.2002 17.9.2002 15.10.2002 15.10.2002 12.11.2002 29.1.2003 20.2.2003 19.3.2003
vsebnost kisika ml/l 4.2 2.1 4.8 4 4.6 5.9 6.4 4.9 6.2 5.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
16.4.2003 19.5.2003 10.6.2003 31.7.2003 20.8.2003 17.9.2003 20.10.2003 18.11.2003 15.12.2003 20.1.2004
vsebnost kisika ml/l 6.5 6 5.6 5.5 3 3.4 5.3 5.4 5.9 6.1
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
18.2.2004 17.3.2004 14.4.2004 11.5.2004 15.6.2004 14.7.2004 10.8.2004 14.9.2004 14.10.2004 17.11.2004
vsebnost kisika ml/l 6.2 6.5 6.3 5.9 5.1 3.8 3.4 4.5 4.9 5.5
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
15.12.2004 18.1.2005 23.2.2005 23.3.2005 14.4.2005 12.5.2005 15.6.2005 20.7.2005 17.8.2005 14.9.2005
vsebnost kisika ml/l 5.7 5.9 6.7 6.9 6.1 6.3 5.7 5.4 3.4 3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
14.10.2005 15.11.2005 16.12.2005 18.1.2006 14.2.2006 16.3.2006 21.4.2006 16.5.2006 14.6.2006 19.7.2006
vsebnost kisika ml/l 3.9 2.4 5.5 6.1 6.3 4.9 5.2 5.7 5.4 4.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
17.8.2006 21.9.2006 18.10.2006 15.11.2006 13.12.2006 22.1.2007 15.2.2007 14.3.2007 18.4.2007 24.5.2007
vsebnost kisika ml/l 4 3.2 5 5.4 5.6 5.5 5.5 6.1 5.7 4.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
13.6.2007 12.7.2007 23.8.2007 20.9.2007 17.10.2007 13.11.2007 11.12.2007
vsebnost kisika ml/l 4.9 4.4 2.5 4.6 5 5.4 5.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2
Slika MR03-2: Vsebnost kisika v pridnenem sloju (globina 22 m) na vzorčevalnem mestu v jugozahodnem delu Tržaškega zaliva (000G)
Viri:

Zbirka podatkov Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva – slovenski del zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2009

Prikaži podatke
30.5.1989 13.6.1989 5.7.1989 25.7.1989 24.8.1989 6.9.1989 27.9.1989 18.10.1989 7.12.1989 11.1.1990
vsebnost kisika ml/l 4.7 4.8 3.7 3.4 2.6 3.6 1.8 4.8 5.8 5.7
13.2.1990 20.3.1990 11.4.1990 8.5.1990 23.5.1990 12.6.1990 9.7.1990 2.8.1990 30.8.1990 16.10.1990
vsebnost kisika ml/l 4.5 6 5.4 5.1 5.2 4.6 4.8 3.8 1.7 3.3
12.11.1990 9.1.1991 20.2.1991 13.3.1991 15.4.1991 21.5.1991 18.6.1991 11.7.1991 5.8.1991 4.9.1991
vsebnost kisika ml/l 3.8 4.9 6.3 5.8 5 5.8 4.2 3.1 3.2 3.7
4.10.1991 5.11.1991 16.12.1991 14.1.1992 12.2.1992 4.3.1992 6.4.1992 7.5.1992 27.5.1992 15.6.1992
vsebnost kisika ml/l 4.4 5.4 5.3 5.3 6.2 4.6 6.2 5.1 5.1 4.5
13.7.1992 20.8.1992 15.9.1992 20.10.1992 17.11.1992 24.11.1992 21.12.1992 19.1.1993 9.2.1993 16.3.1993
vsebnost kisika ml/l 4.5 3.8 2.6 4.8 4.8 4.5 5.5 5.4 6.3 6.2
20.4.1993 11.5.1993 9.6.1993 13.7.1993 3.8.1993 7.9.1993 12.10.1993 9.11.1993 22.2.1994 16.3.1994
vsebnost kisika ml/l 6.2 6.6 6.2 5.3 5.1 4.8 5.1 5.2 6.4 6.2
22.4.1994 16.5.1994 5.7.1994 26.7.1994 22.8.1994 28.9.1994 25.10.1994 16.11.1994 13.12.1994 12.1.1995
vsebnost kisika ml/l 5.5 5.6 5.1 4.8 4.7 3.3 3.9 3.6 4.2 6.3
21.2.1995 21.3.1995 4.5.1995 22.5.1995 26.6.1995 17.7.1995 9.8.1995 11.9.1995 12.10.1995 8.11.1995
vsebnost kisika ml/l 6.4 6.3 5.7 5.1 4.2 5 4.7 4.1 3.7 5.3
8.12.1995 11.1.1996 20.2.1996 13.3.1996 10.4.1996 14.5.1996 11.6.1996 23.7.1996 5.9.1996 24.9.1996
vsebnost kisika ml/l 5.9 4.8 6.5 6.6 7 5.8 5.9 4.6 4.5 4.1
22.10.1996 21.11.1996 11.12.1996 14.1.1997 13.2.1997 12.3.1997 23.4.1997 19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997
vsebnost kisika ml/l 4.7 4.8 5.2 5.6 5.8 5.9 6.2 5 5.4 4.6
12.8.1997 17.9.1997 13.10.1997 18.11.1997 9.12.1997 28.1.1998 17.2.1998 31.3.1998 21.4.1998 12.5.1998
vsebnost kisika ml/l 5 3.8 3 4.6 5.2 6.3 6.5 6.3 5.6 4.9
15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998 13.10.1998 10.11.1998 15.12.1998 14.1.1999 15.2.1999 16.3.1999
vsebnost kisika ml/l 5.6 5.2 4.3 2.9 4.3 4.4 5.7 5.5 6.5 6
20.4.1999 18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999 13.9.1999 11.10.1999 8.12.1999 13.1.2000 9.2.2000
vsebnost kisika ml/l 5.6 4.2 4.3 3.6 2.8 3.3 4.3 5.9 6.6 7
14.3.2000 11.4.2000 16.5.2000 13.6.2000 13.7.2000 9.8.2000 12.9.2000 10.10.2000 15.11.2000 12.12.2000
vsebnost kisika ml/l 6.9 6.6 5.2 4.3 4.3 4.2 3.4 4.4 4.5 3.7
17.1.2001 13.2.2001 12.3.2001 18.4.2001 15.5.2001 13.6.2001 17.7.2001 7.8.2001 11.9.2001 16.10.2001
vsebnost kisika ml/l 6.2 6.9 7.4 6.7 5.3 5.6 4.4 3.9 2.7 2.9
12.11.2001 11.12.2001 12.3.2002 17.4.2002 14.5.2002 11.6.2002 9.7.2002 5.8.2002 17.9.2002 15.10.2002
vsebnost kisika ml/l 5.3 6.2 6.2 3 5.3 5.6 5.1 3.8 4.9 6.4
12.11.2002
vsebnost kisika ml/l 6.4
Slika MR03-3: Lokacije merilnih mest v Tržaškem zalivu
Viri:

Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije


Cilji

- Zaščita in ohranjanje morskega okolja.

- Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev.

- Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.


Severni del Jadranskega morja je eno izmed številnih obalnih morskih območij, kjer lahko pozno poleti ali zgodaj jeseni opazujemo zelo različne stopnje pomanjkanja kisika v pridnenem sloju. Sem sodi tudi Tržaški zaliv, kjer se kemijska sestava vodnega stolpca in gibanje vodnih mas močno spreminjata v odvisnosti od sezonskega gibanja. Pozimi je vodni stolpec relativno enoten, premešan, že spomladi pa se prične razslojevati zaradi segrevanja površinskega sloja in vnosa sveže rečne vode. Višek razslojevanje doseže poleti. Sezonsko gibanje temperaturne razslojenosti je pod močnim vplivom sončnega obsevanja, stabilnih vremenskih dejavnikov in poletne izoliranosti severnojadranskega bazena, ko ni izmenjave vodnih mas s srednjim Jadranom. Močne nevihte lahko znatno premešajo vodni stolpec tudi poleti. Jesensko ohlajanje in vpliv vetrov ponovno vzpostavita enovit vodni sloj. Prve temeljite in sistematične raziskave kisikovih razmer v pridnenem sloju izvirajo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Sovpadajo z vzpostavitvijo “Observatorija severnega Jadrana” in monitoringa osrednjega dela Tržaškega zaliva. Pred tem so obstajali le podatki iz plitvejšega, ozkega, priobalnega pasu.

Tržaški zaliv je polzaprt, plitev zaliv, v katerem beležimo sezonsko znižanje kisika v pridnenem sloju od poznega poletja do jeseni. Delno in celo popolno pomanjkanje je bilo v Tržaškem zalivu ugotovljeno v letih 1974, 1983, 1987 in 1990. Razsežnost popolnega pomanjkanja kisika na dnu je bila največja leta 1983, ko je zajela približno tretjino zaliva, takšne razmere pa so trajale dva tedna. Posledica pomanjkanja kisika je bil obsežen pogin bentoških organizmov. V drugih primerih so bila prizadeta manjša območja v osrednjem delu zaliva. Kasnejše meritve, ki so redno vključevale tudi osrednji del zaliva, so pokazale, da se kisik v obdobju od avgusta do oktobra skoraj vsako leto približa kritični meji, da pa so kisikove razmere v jugovzhodnem delu praviloma boljše.

Pogostnost pojavljanja nizkih koncentracij kisika v pridnenem sloju v obalnem in morskem okolju na območju Tržaškega zaliva ne nakazuje prepoznavnega trenda. V obdobju od leta 1989 do 2007 se je pomanjkanje kisika pojavilo v osrednjem delu Tržaškega zaliva občasno, v poznem poletju in jeseni, in sicer v letih 1989, 1990, 1994, 1995, 2000 in 2001 (sliki MR3-1 in MR3-2). V jugovzhodnem delu zaliva se je pomanjkanje v enakem obdobju pojavilo le dvakrat in sicer v letih 1989 in 1990. Na vseh vzorčevalnih mestih predstavlja pojav primanjkljaja kisika manj kot 3 % vseh izmerjenih vrednosti. Na globinah, manjših od 20 m, pomanjkanje kisika ni bilo zabeleženo.


Metodologija

Podatki so iz zbirke podatkov (Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva_slovenski del zaliva.xls) Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo. Prikazani podatki so zbrani v okviru raziskovalnih aktivnosti Morske biološke postaje v Piranu in v okviru monitoringa osrednjega dela Tržaškega zaliva, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Zbrani podatki prikazujejo vsebnost raztopljenega kisika na največji globini vzorčevanja, ki je značilna za vsako posamezno merilno mesto (glej sliki MR3-1 in MR3-2). Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega ozemeljskega morja za obdobje od leta 1989–2005. Meritve raztopljenega kisika se izvajajo enkrat mesečno z multiparametrično CTD sondo. Natančnost (0,02–0,1 ml/l) in kakovost (zanesljivost) podatkov je zagotovljena z rednim umerjanjem opreme in senzorjev. Na podlagi teh vrednosti je bil izračunan odstotek tistih vrednosti, ki so pod mejo biološkega pomanjkanja kisika (torej nižje od 2 ml/l). V analizi smo upoštevali merilna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo, globina dna pa 22 oziroma 24 m (od leta 2002 dalje le še 24 m). Iz niza zgodovinskih podatkov je razvidno, da je primanjkljaj kisika v Tržaškem zalivu vezan na globine večje od naših vrednosti. Merilno mesto 000G je delovalo do leta 2002.

Ærtebjerg, G., in J. Carstensen. 2004. (WEU15) Frequency of low bottom oxygen concentrations in coastal and marine waters. NERI.

Degobbis, D., A. Malej, in S. Fonda-Umani. 1997. The mucilage phenomenon in the Northern Adriatic - a critical review of the past scientific hypotheses. State of the art and new scientific hypotheses on the phenomenon of mucilages in the Adriatic Sea, Trieste: 24-25.

Degobbis, D., R. Precali, I. Ivančić, N. Smodlaka, D. Fuks, in S. Kveder. 2000. Long-term changes in the northern Adriatic ecosystem related to anthropogenic eutrophication. International Journal of Environment and Pollution 13: 495-533.

Kemp, W. M., J. Faganeli, S. Puskaric, E. M. Smith, in W. R. Boyton. 1999. Pelagic-Benthic Coupling and Nutrient Cycling. V: T. C. Malone, A. Malej, L. W. Harding, Jr., N. Smodlaka, inR. E. Turner [eds.], Coastal and Estuarine Studies, 295-339. American Geophysical Union, Washington DC.

Malačič, V. 1991. Estimation of the vertical eddy diffusion coefficient of heat in thr Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Oceanologica Acta 14: 23-32.

Malej, A., in V. Malačič. 1995. Factors affecting bottom layer oxygen depletion in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Annales 7: 33-42.

Malej, A., P. Mozetič, V. Malačič, in V. Turk. 1997. Response of Summer Phytoplankton to Episodic Meteorological Events (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). Marine Ecology 18: 273-288.