Raba električne energije zajema električno energijo, ki je dostavljena porabniku za katero koli rabo. Kazalec ne vsebuje lastne rabe električne energije v elektrarnah in izgub v distribuciji električne energije. Upoštevana je raba električne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu, gospodinjstvih in ostali rabi.

Gibanje rabe električne energije po sektorjih podaja grobo sliko o uspešnosti zmanjševanja rabe električne energije. Zmanjšanje rabe oziroma znižanje rasti rabe električne energije je možno doseči z uporabo učinkovitejših naprav ali z zmanjšanjem potreb po električni energiji (ugašanje luči, ugašanje naprav v pripravljenosti, itd.).

Raba električne energije sama po sebi ne obremenjuje okolja. Zato pa ga močno obremenjuje proizvodnja električne energije, pri čemer je stopnja obremenjevanja odvisna od načina proizvodnje oziroma uporabljenega goriva pri proizvodnji električne energije. Z gorivom je povezana tudi učinkovitost proizvodnje, na katero seveda vpliva tudi starost naprave. Npr. nove termoelektrarne s plinskimi turbinami, ki delujejo v kombiniranem ciklu, dosežejo izkoristek 60 %, nove premogove termoelektrarne pa med 40 in 50 %. Dodatno učinkovitost proizvodnje električne energije znižuje lastna raba električne energije v proizvodnji ter izgube v distribuciji. Kotli za pripravo sanitarne tople vode oziroma vode za ogrevanje imajo izkoristke, višje od 90 %. Zato ima zamenjava ostalih vrst končne energije za električno energijo izrazito negativen vpliv na okolje.

Gibanje rabe električne energije vpliva na proizvodnjo električne energije. Povezava ni enoznačna na nivoju države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu seveda velja, zlasti zaradi omejitev pri prenosu električne energije, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji. Zato je podatek o gibanju rabe električne energije dober pokazatelj za obremenjevanje okolja s strani proizvodnje električne energije.

Raba električne energije je leta 2007 znašala 13.196 GWh. Največji del odpade na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, in sicer 57 %. Sledijo gospodinjstva s 23 % ter ostala raba z 19 %. V prometu se za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic porabi 1 % skupne rabe električne energije. V rabi končne energije je električna energija leta 2007 predstavljala 23 %, glede na leto 2000 pa se je njen delež povečal za 3 odstotne točke.

V obdobju 1992-2007 se je skupna raba električne energije hitro povečevala s povprečno letno stopnjo 2,8 %, pri čemer so bile največje letne rasti zabeležene v obdobju 1997-2004, ko je povprečna letna rast znašala 3,6 %. Raba električne energije leta 2007 je bila glede na leto 1992 višja za 51 %, glede na leto 2000 pa za 25 %. V letu 2007 je bila z 0,2 % zabeležena najnižja letna rast skupne rabe električne energije v celotnem opazovanem obdobju.

Po sektorjih je raba v obdobju 1992-2007 največ porasla v ostali rabi (60 %), sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (54 %), promet (34 %) ter gospodinjstva (23 %). K rasti rabe električne energije v zadnjih sedmih letih je največ prispevala rast v predelovalnih dejavnostih (74 % povečanja), sledita gospodinjstva (16 % povečanja) in ostala raba (13 % povečanja). Raba električne energije v prometu se je v tem obdobju zmanjšala.

Raba električne energije v ostali rabi je po eni strani porasla zaradi metodoloških sprememb v zajemu statističnih podatkov, saj je ta postavka izračunana kot razlika med celotno porabljeno električno energijo v Sloveniji (brez lastne rabe elektrarn in izgub v omrežju) in porabljeno električno energijo v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva in promet, ter spremembo tarifne skupine (Merše, 2005), po drugi strani pa tudi zaradi rasti tega sektorja (leta 2007 je bila dodana vrednost realno za 85 % višja kot leta 1992, v zadnjih sedmih letih pa se je dodana vrednost realno povečala za 32 %).

Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je v obdobju 1992-2007 rasla s povprečno letno stopnjo 4,5 %, v zadnjih sedmih letih pa s 5,5 %. Raba električne energije je v celotnem opazovanem obdobju rasla s stopnjo 3,2 %, v zadnjih sedmih letih pa s 4,5 % letno. Višja rast v zadnjih sedmih letih je posledica visokih rasti v letih 2003 (nova elektroliza v Talumu) in 2005 (porast proizvodnje jekla in vzpon gradbeništva). V letu 2006 je rast znašala 3,7 %, v letu 2007 pa 0,4 %, kar je najmanjša rast po letu 1998. V letu 2007 se je raba električne energije zmanjšala v panogi proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (v največji meri zaradi zapiranja elektrolize B) ter v gradbeništvu. Pomembno se je raba električne energije zmanjšala tudi v panogi proizvodnja hrane in pijač. Po drugi strani se je raba električne energije povečala pri proizvodnji strojev in naprav in ter vozil in plovil (Revoz), v kemični industriji ter v proizvodnji nekovinskih mineralnih snovi (cement, apno, itd.) Od leta 2005 dalje se je letna rast rabe električne energije v predelovalnih dejavnostih zmanjševala. Največji delež v rabi električne energije med predelovalnimi dejavnostmi ima proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, ki vključuje proizvodnjo aluminija ter jekla, kjer je bilo porabljenih več kot 40 % električne energije v industriji. Ta panoga je v dodani vrednosti leta 2007 predstavljala 18 %, v obdobju 2000-2007 pa se je dodana vrednost realno povečevala z letno stopnjo 7,7 %. Leta 2007 sta imeli v rabi električne energije v predelovalnih dejavnostih delež, večji od 10 %, še panogi proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaknin (DG) ter proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, založništvo in tiskarstvo (DE). Deleža teh dveh panog v dodani vrednosti sta leta 2007 znašala 13 in 7 %. Visoke cene električne energije v letu 2007 v industriji so najverjetneje glavni vzrok za minimalno rast njene rabe pomembno pa vpliva tudi zapiranje starih enot. Z visokimi cenami se zmanjšuje tudi nevarnost za prehod zavezancev za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov z goriv na električno energijo.

Raba električne energije v gospodinjstvih se je leta 2007 znižala za 1,1 %. Po letu 2003 se je raba precej spreminjala. Zmanjšanje leta 2005, porast leta 2006 in zopet zmanjšanje leta 2007. Poleg tega se je v letu 2003 raba občutno povečala, kar je verjetno povezano z zbiranjem podatkov, saj se je v istem letu raba v ostali rabi občutno zmanjšala (enako velja tudi za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo). Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati, velikimi LCD ter plazma televizorji, klimatskimi napravami, itd., rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev (rast priklopov na širokopasovni dostop do spleta, rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe) ter rasti uporabe drugih elektronskih naprav (mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, itd.). V prihodnje bo na rabo električne energije pomembno vplivala tudi uvedba digitalne televizije, ker bo za spremljanje le-te na starem (analognem) aparatu potrebna dodatna naprava. Po drugi strani na znižanje rabe električne energije vpliva občutno izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije velikih gospodinjskih aparatov, označevanje rabe energije aparatov, ki vpliva na izboljševanje strukture aparatov (saj cena aparata pri odločanju o nakupu ni več edini kriterij) ter obveščevalne in ozaveščevalne akcije. Struktura rabe električne energije v gospodinjstvih je na podlagi raziskave IJS za leto 2005 naslednja: 25 % za segrevanje sanitarne vode, 21 % za hlajenje (zamrzovalniki in hladilniki) 14 % za pranje, pomivanje in sušenje, 10 % za razsvetljavo, 9 % za kuhanje in 6 % za ogrevanje ter 15 % za ostalo rabo (kjer s 6 % prevladujejo televizijski sprejemniki).

Raba električne energije se je v obdobju 2000-2006 povečala v vseh državah članic EU-27, v letu 2006 pa v skoraj vseh, razen v Veliki Britaniji in na Švedskem. Slovenija se po rasti v obdobju 2000-2006 uvršča v zgornjo polovico držav ob bok številnim novim članicam ter Irski in Portugalski, po rasti v letu 2006 pa v sredino. Rast v Sloveniji je v zadnjih šestih letih občutno višja od povprečja EU-25, EU-15 ter tudi EU-10 (zlasti zaradi nizke rasti na Poljskem), medtem ko je rast v letu 2006 primerljiva z rastjo v EU-10, a še vedno občutno višja od povprečja EU-15. Povprečna letna rast rabe električne energije ima v zadnjih šestih letih razpon od 0,3 % (Švedska) do 5,7 % (Ciper), povprečje za EU-15 pa znaša 1,9 %. V letu 2006 je razpon rasti od -1,2 % (Švedska) do 7,7 % (Malta), povprečje EU-15 pa je 1,8 %.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko faktorjev – struktura predelovanih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, itd.), življenjski standard, itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je vsekakor v nizkem deležu rabe električne energije v široki rabi (tretji najnižji delež v EU-27), saj je raba električne energije v industriji veliko bolj intenzivna.

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 prepoznava visoko rast rabe električne energije kot enega izmed možnih problemov pri doseganju Kjotskega cilja in zato vsebuje številne ukrepe s katerimi bi rast znižali. Poleg tega visoka rast rabe električne energije Slovenijo oddaljuje od doseganja 33,6 % deleža obnovljivih virov v proizvodnji električne energije do 2010 po direktivi 2001/77/ES in pogodbi o pristopu Slovenije k EU ter ReNEP. Inštrumenti s katerimi bo dosežena učinkovitejša raba električne energije so:
• Predelovalne dejavnosti: Prostovoljni programi za varčno razsvetljavo (Green Light) in elektromotorne pogone (MotorChallenge); Energetski pregledi podjetij; Uvajanje energetskega managementa; Prilagoditev industrije najboljšim razpoložljivim tehnikam (IPPC), Trošarina na električno energijo; itd.
• Široka raba: Spodbude za nakup varčnih gospodinjskih aparatov in sijalk; Ozaveščanje uporabnikov o porabi aparatov v stanju pripravljenosti; Spodbude za nakup varčne pisarniške opreme; Energijsko označevanje gospodinjskih aparatov; itd.
• Javni in storitveni sektor: zeleno javno naročanje, trošarina na električno energijo, itd.

Še bolj pomembno je znižanje rasti rabe električne energije za doseganje cilja direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, ki je v devetih letih doseči vsaj 9 % prihranek energije. Pri doseganju tega cilja ima električna energija veliko težo, saj je prihranek pomnožen s faktorjem 2,5 . V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, ki so ga bile države članice dolžne pripraviti skladno z direktivo, so določeni ukrepi s katerimi bo dosežen ciljni prihranek. Za povečanje učinkovite rabe električne energije so v slovenskem načrtu navedeni naslednji ukrepi:
• Gospodinjstva: Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije, ki zajema spodbujanje nakupa energijsko varčnih gospodinjskih aparatov (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in pomivalni stroji), sofinanciranje in promocijo nakupa varčnih sijalk ter uvajanje inteligentnih merilnikov, hitrih meritev in svetovanja v gospodinjstvih, in energetsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.
• Terciarni sektor: Sofinanciranje ali nakup 1.000.000 varčnih svetil, vgradnja regulacije osvetljevanja za 700 sistemov javne razsvetljave in 38.000 varčnih sijalk, sanacija 1000 klimatskih sistemov in 2000 prezračevalnih sistemov ter izvedba 1500 pregledov in svetovanj.
• Industrija: Finančne spodbude za ukrepe za učinkovito rabo električne energije, ki zajema naložbe v energetsko učinkovite elektromotorje, črpalke in ventilatorje, frekvenčno regulacijo vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite sisteme za pripravo komprimiranega zraka ter varčno razsvetljavo.
• Večsektorski inštrumenti: Programi upravljanja rabe energije pri končnih uporabnikih (DSM), ki jih bodo izvajala podjetja za oskrbo z energijo, zahteve za minimalno energetsko učinkovitost izdelkov, ki trenutno zajemajo hladilnike, zamrzovalnike, predstikalne naprave, v prihodnje pa se bo nabor občutno razširil.

Z izvedbo zgornjih ukrepov so predvideni skupni prihranki električne energije v celotnem obdobju akcijskega načrta v višini 516 GWh. Potrebna sredstva znašajo 75 milijonov evrov.