Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2017 113 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.

V okviru monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) popisujemo 113 ploskev, ki so razporejene po kmetijski krajini po celi Sloveniji. V letu 2017 smo popisali 92 ploskev. Sestavljeni indeks 29 indikatorskih vrst ptic kmetijske krajine je v letu 2017 znašal 76,1, kar je za 0,9% več od leta 2016. Sestavljeni indeks travniških vrst je v letu 2017 znašal 64,7, kar je za 2,1% več kot v letu 2016. Trend Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad za obdobje 2008-2017, prav tako trend travniških vrst. Trendi populacij 15 od 29 vrst so v upadu, 10 od 29 vrst pa stabilni ali v porastu. Trenutna medletna rast indeksov še ne pomeni nujno tudi obrata trendov.

Dolgoročni trendi v evropski shemi monitoringa pogostih vrst ptic (PECBMS), se računajo od leta 1980, zadnje poročilo je za Evropo pokazalo upad populacij ptic kmetijske krajine za 57% od leta 1980 do leta 2015 - upoštevajoč samo Evropsko unijo, za 56%, v novih državah članicah EU pa za obdobje 1982-2015 upad za 46% (EBCC 2017a). Regionalno je bil upad pogostih kmetijskih vrst v tem obdobju za srednjo in vzhodno Evropo 41% (1982-2015), za južno Evropo pa nekoliko manjši, in sicer 33%, vendar v krajšem obdobju (1989-2015) (EBCC 2017a). Nekatere vrste v Evropi imajo dolgoročni trend populacij v strmem upadu. Vrste v tej kategoriji, ki živijo tudi v slovenski kmetijski krajini so čopasti škrjanec, jerebica, repaljščica in vrtni strnad. Populacije vseh štirih vrst so v strmem upadu tudi v Sloveniji, populacija vrtnega strnada pa je celo upadla do zgolj nekaj parov in je vrsta kritično ogrožena. Za ostale vrste, ki sestavljajo SIPKK, nam primerjava z evropskim dolgoročnim trendom pokaže, da se za 29 vrst v SIPKK skladajo trendi 12 vrst, ki so večinoma v upadanju. Sklada se tudi trend pogorelčka, ki je v Evropi dolgoročno v porastu. Nekatere vrste imajo seveda v Evropi kratkoročni trend drugačen od dolgoročnega. Primerjamo lahko indekse za obdobje 2006-2015, to je namreč obdobje izračuna kratkoročnih trendov v shemi PECBMS (EBCC 2017b). Tako v Evropi kot v Sloveniji imajo izrazito pozitivne indekse v tem obdobju plotni strnad, pogorelček, lišček in duplar. Kljub skupni kmetijski politiki v EU in s tem povezanimi podobnimi pritiski in spodbudami kmetijstva, pa je treba predvidevati, da so vzroki za upade populacij včasih specifični za Slovenijo in morajo zato rezultati monitoringa za določitev SIPKK služiti tudi kot osnova za podrobnejše avtekološke raziskave in na podlagi teh tudi za specifične naravovarstvene ukrepe (Inger et al. 2015, EBCC 2017b).

Teufelbauer & Seaman (2017) sta opisala rezultate avstrijskega monitoringa ptic kmetijske krajine za obdobje 1998-2016. Avstrijska shema je naši sorodna po metodi; uporablja točkovne transekte, lokacija transektov pa je prosta izbira opazovalcev, ob priporočilih koordinatorjev sheme. Ne popisujejo po pasovih in ne popisujejo ptic v letu. V večini let je bilo obdelanih približno 170 ploskev (Teufelbauer 2010). Avstrijski letni FBI za obdobje 1998-2016 znaša 58,6, za presenetljivo veliko vrst pa so trendi podobni, kot v Sloveniji. Tako celoten trend avstrijskega indeksa, kot tudi absolutna velikost, sta podobna SIPKK.

Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine poteka 10 let (leto 2007 je bilo pilotno, s približno pol manj ploskvami), trende lahko tako izračunamo za obdobje 2008-2017. Pred letom 2007 podatkov te sheme nimamo in moramo sklepati o trendih ptic kmetijske krajine iz podatkov drugih študij in iz primerjave z drugimi državami. Edini dve vrsti ptic kmetijske krajine, za kateri imamo podatke rednega monitoringa SPA že od leta 1999 sta bela štorklja in kosec, za nekaj vrst kmetijske krajine pa obstajajo podatki monitoringa SPA, ki se je začel izvajati v večjem obsegu leta 2004 in 2005; podatke imamo tako za črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, velikega skovika, pisano penico in vrtnega strnada (Denac et al. 2017). Študija narejena v Kozjanskem parku, ki vsebuje primerjavo popisov v letih 2010/1999, (obdobje 11 let), nam kaže za ptice kmetijske krajine za to obdobje indeks 62 in za travniške ptice indeks 9 (Kmecl et al. 2014).

Monitoring večine vrst na SPA območjih nam kaže upad populacije, v tem smislu so najpomembnejši podatki za kosca, ki je travniška vrsta ptice: njegov trend je zmeren upad (Denac et al. 2017). Izjema je bela štorklja, za katero smo zabeležili zmeren porast tako števila poletelih mladičev kot gnezdečih parov (Denac et al. 2017). V letu 2014 je izšla v knjižni obliki še študija, relevantna za primerjavo s SIPKK: Ptice Goričkega (Denac & Kmecl 2014). Ugotovitve raziskave na Goričkem potrjujejo rezultate monitoringa za določitev SIPKK, raziskava pa je pomembna zato, ker je identificirala tudi glavne razloge za upad populacije smrdokavre in velikega skovika: izginjanje ekstenzivnih travnikov in za velikega skovika tudi mejic. Verjetni vzroki za trende vrst na SPA so obdelani v poročilu o monitoringu na SPA (Denac et al. 2017). Črnočeli srakoper je občutljiv na pomanjkanje mozaičnih struktur in intenzifikacijo v kmetijski krajini in uporablja za gnezditev travniške sadovnjake, za prehrano pa vrtove, heterogene njive in košene travnike (Hudoklin 2008). Vrtni strnad očitno upada zaradi zaraščanja kraških pašnikov (Kaligarič & Ivajnšič 2014, Denac et al. 2017).

Slovenski indeks ptic kmetijske krajine se je v letu 2017 nekoliko izboljšal (za 0,9%), prav tako indeksi generalistov in travniških vrst. Ta rezultat še ne kaže nujno na izboljšanje trenda, ki je še vedno zmeren upad, lahko gre zgolj za kratkoročno nihanje populacij. Zaključki o porastu ali upadu populacije morajo vedno izvirati iz dolgoročnih (vsaj nekajletnih) trendov. Pri interpretaciji teh trendov seveda ne moremo izključiti drugih vplivov na populacije ptic kmetijske krajine, kot so klimatske spremembe, pojavi epidemij in razmere na prezimovališčih. Vsi te (potencialni) vplivi lahko nastopajo kot sočasni in prepletajoči se dejavniki, obenem z načinom kmetovanja. Ne glede na to, pa je daleč največ dokazov, da so spremembe kmetijskih praks (predvsem v smeri večje intenzivnosti) ključni dejavnik pri upadu populacij ptic kmetijske krajine. Znanstvene publikacije, ki ta vpliv obravnavajo, so dostopne za celotno ozemlje Evrope, dokazov za ostale vplive je precej manj. Dober pregled je podan v Wilson et al. (2009). Po desetih zaporednih letih monitoringa postaja nabor podatkov dovolj velik, da lahko z večjo verjetnostjo sklepamo, da izračunani trendi odražajo dejanske trende v naravi.