Ključno sporočilo
Neutral

Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je bilo v zadnjih letih razmeroma stabilno, a z rahlim negativnim trendom.

V letih 2014 in 2015 opažamo povišano osutost dreves predvsem zaradi žledoloma in vetrolomov, nato pa umirjanje trenda tako pri iglavcih kot pri listavcih. Leta 2020 je bila prvič povprečna osutost iglavcev nižja od povprečne osutosti listavcev.

V splošnem je povprečna osutost v slovenskih gozdovih 28 % (leto 2020) in je še vedno višja kot je povprečje Evropske Unije, kjer je v letu 2019 znašala 23 %. Trend povečevanja osutosti dreves je sicer opažen tudi na evropski ravni.

Med najbolj poškodovanimi drevesnimi vrstami so črni bor, domači kostanj, robinija, hrasti (predvsem dob), bukev, gaber in smreka. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic nepredvidenih vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.


Osnovni kazalec za ocenjevanje življenjske moči dreves oziroma zdravstvenega stanja dreves (posledično tudi sestojev in gozdov) je osutost drevesnih krošenj.

Kazalec prikazuje okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja in na enakem rastišču. Za poškodovano se šteje tisto drevo, katerega osutost drevesne krošnje je višja od 25 % (manjka ji torej kar 1/4 listnega aparata). Kazalec se ocenjuje na 5 % natančno.


Grafi

Slika GZ01-1: Gibanje povprečne osutosti krošenj dreves
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije, 2021 (12. 05. 2021)

Prikaži podatke
iglavci [%] listavci [%] skupaj [%]
1991 22,14 12,95 16,56
1993 22,46 15,68 19,59
1994 18,53 16,30 18,29
1995 26,86 18,07 21,42
1996 22,80 15,95 18,69
1997 24,69 20,49 22,21
1998 27,37 20,49 23,49
1999 28,65 21,87 25,62
2000 24,32 18,15 20,56
2001 25,90 21,46 24,62
2002 26,11 20,78 24,16
2003 25,13 20,75 23,56
2004 24,98 20,93 23,27
2005 24,99 22,21 23,47
2006 24,60 22,60 23,30
2007 24,56 25,87 25,37
2008 26,02 25,42 25,65
2009 26,36 25,86 26,05
2010 25,13 24,48 24,71
2011 25,95 23,81 25,45
2012 25,78 23,36 24,91
2013 26,14 24,46 25,87
2014 27,72 27,14 28,21
2015 29,69 26,30 28,08
2016 28,52 25,71 26,70
2017 28,60 26,86 27,46
2018 27,73 27,20 27,38
2019 28,68 27,61 27,97
2020 26,73 28,35 27,82
Slika GZ01-2: Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 % (indeks osutosti dreves)
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije, 2021 (12. 05. 2021)

Prikaži podatke
iglavci [%] listavci [%] skupaj [%]
1991 26,40 9,35 15,57
1993 25,28 12,45 18,87
1994 16,35 13,00 15,69
1995 37,75 17,63 24,71
1996 27,52 12,62 18,94
1997 31,06 20,34 27,03
1998 38,87 21,72 28,81
1999 41,97 22,77 30,62
2000 30,32 16,86 22,28
2001 36,11 24,53 30,41
2002 41,49 24,36 30,85
2003 36,73 23,76 29,27
2004 40,51 23,67 29,27
2005 35,08 28,49 30,59
2006 32,20 27,80 29,40
2007 36,60 35,70 35,70
2008 40,74 34,56 36,90
2009 39,07 32,78 35,42
2010 42,79 23,23 31,72
2011 37,87 27,62 31,40
2012 37,03 23,01 29,04
2013 34,31 28,47 30,87
2014 39,95 34,90 38,29
2015 44,33 32,75 37,81
2016 41,89 31,31 33,81
2017 40,60 35,12 37,03
2018 40,33 33,86 36,08
2019 42,70 35,14 37,69
2020 41,11 36,61 38,07
Slika GZ01-3: Delež drevja v posameznih razredih osutosti leta 2020
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije, 2021 (12. 05. 2021)

Prikaži podatke
osutost manj kot 10 % [% drevja] osutost od 11 do 25 % [% drevja] osutost več kot 25 % [% drevja]
skupaj 18,30 43,70 38
listavci 15,40 48 36,60
iglavci 24,20 34,70 41,10

Cilji

  • Krepiti vsestransko odpornost sestojev, kakovost drevja in sposobnost gozdov za opravljanje različnih funkcij (storitev) gozdov. Vzdrževati in oblikovati zdrave in vitalne gozdove, ki so se sposobni prilagoditi različnim škodljivim vplivom;
  • podajati periodične informacije o prostorskem in časovnem gibanju vitalnosti dreves na nivoju države in EU;
  • ugotoviti trend poškodovanosti krošenj drevesnih vrst, ter slediti vzrokom propadanja gozdov;
  • poročati o stanju osutosti dreves na različnih prostorskih ravneh (poročila, ki jih določa Pravilnik o varstvu gozdov in poročila na mednarodni ravni za izpolnjevanje katerih se je država obvezala ob podpisu listin, resolucij in protokolov (poročilo ICP Gozd (konvencija CLRTAP), UN-FAO/ECE, Forest Europe).

Proces poškodovanosti gozdov pomeni pojemanje vitalnosti oziroma rastne moči gozdnega ekosistema zaradi različnih, za drevo stresnih dejavnikov in kombinacije le teh. Pri kazalcu poškodovanosti gozdov je torej potrebno upoštevati, da na osutost dreves poleg antropogene onesnaženosti zraka vplivajo tudi številne druge vrste stresa. Povzročitelje stresa v grobem delimo na abiotske, kot so visoka sončna radiacija, suša, veter, toča, pomanjkanje hranil itd. in biotske, kamor uvrščamo medvrstno in znotrajvrstno tekmovalnost, napade mikroorganizmov ter drugih škodljivcev in že omenjene antropogene povzročitelje stresa (onesnaževala zraka npr. ozon, agrokemikalije, gospodarjenje z gozdovi itd.).

Časovna vrsta poškodovanosti dreves za celotno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991-2000 stanje gozdov slabšalo, od leta 2000 naprej pa je bilo kljub rahlemu negativnem trendu še vedno razmeroma stabilno. Na podlagi porasta vrednosti kazalca zdravstvenega stanja po letih 2007 in 2014, zaenkrat še ni mogoče govoriti o trendu slabšanja stanja, saj se je stanje v letih, ki so sledila, vedno ponovno izboljšalo.

Od leta 2010 se je indeks osutosti oz. delež dreves, ki imajo osutost višjo od 25 %  zvišal (Slika GZ01-2). V letu 2010 je bilo več kot 25 % osutih 31 % dreves, v letu 2020 jih je že 38 %. Indeks osutosti nad 25% kaže na to, da je drevo izgubilo ¼ svojega listnega aparata kar je za spremljanje stanja gozdov pomembno. Precejšnji delež dreves tega manjka nikoli več ne zmore nadomestiti. Ta manjko torej vodi v propad drevesa.

Indeks osutosti pri listavcih je za 4 % nižji kot pa indeks osutosti pri iglavcih.

Na začetku obdobja 2015-2020 opažamo visok dvig osutosti dreves , nato pa umirjanje  negativnega trenda poslabševanja stanja - povečevanja osutosti tako pri iglavcih kot pri listavcih.

Povprečna osutost listavcev je dosegla rekordno vrednost leta 2015 (30%), nato je leta 2016 padla (28,5%) in se ustalila pri 28% v letu 2020 (Slika GZ01-1). Visoko osutost listavcev leta 2015 lahko pripišemo posledicam žledoloma v letu 2014, ki je bolj prizadel listavce. Nasprotno pa je bila povprečna osutost iglavcev najnižja leta 2016 (26%), potem pa je začela naraščati in se v zadnjih letih ustalila na letnih ravneh med 27 in 28%. Predvidevamo, da so bili glavni razlogi poslabšanja osutosti iglavcev  številne gradacije podlubnikov in  sprememb v temperaturnem in padavinskem režimu, ki je predvsem prizadel iglavce, ki rastejo izven svojega naravnega areala.

V letih, ki so sledila, se je zdravstveno stanje listavcev na določenih predelih izboljševalo, medtem ko se je zaradi močnih gradacij podlubnikov zdravstveno stanje iglastih gozdov slabšalo. Problematična postajajo predvsem nižje ležeča območja, ki so zaradi toplejše klime za smreko manj primerna. V prihodnje lahko v luči klimatskih sprememb pričakujemo še slabše pogoje za uspevanje smreke na teh lokacijah in s tem slabšo stanje vitalnosti gozdov. Povprečna osutost je pri iglavcih vsa leta, razen 2020, malo višja kot pri listavcih. Trend povečevanja osutosti iglavcev je opažen tudi na evropski ravni.

V letu 2020 stanje kaže na nadaljevanje počasne obnove listnega aparata tako pri iglavcih kot pri listavcih. Okrevanje pri iglavcih je nejasno zaradi gradacij podlubnikov, ki so posledica velikih količin podrtega in poškodovanega drevja v gozdovih po 2014. Okrevanje pri listavcih je tudi nestabilno, saj se je začetna moč obnove krošenj (adventivni poganjki) ustavila in se to kaže na slabšem stanju krošenj na nekaterih ploskvah. V določenih predelih Slovenije se je zaradi poškodb, odmiranja in sečnje iglavcev občutno zvišal delež listavcev na ploskvah. V zadnjih letih opažamo tudi slabšanje stanja osutosti pri bukvi. Razlogi so za sedaj še neznani.

V letu 2020 (ICP poročilo) je bilo zdravstveno stanje ocenjeno na 1056 drevesih po Sloveniji. Od tega je bilo 343 iglavcev in 713 listavcev. Povprečna osutost vseh dreves je znašala 27,8 % in se je v 20 letih zvišala za 7 %. Povprečna osutost iglavcev je znašala 27 % in listavcev 28 %. Če rezultate primerjamo z letom 2013 – pred žledom - opazimo, da se je povprečna osutost iglavcev zvišala za 1 % in povprečna osutost listavcev za 4 %.

Zaradi posledic žleda in kasnejših poškodb biotskih dejavnikov ima trenutno Slovenija z vidika kazalnika povprečne osutosti manj vitalne gozdove (povprečna osutost v letu 2020 je bila 28%) kot ostale države EU (povprečna osutost v letu 2019 je 26,3%) (Poročilo o spremljanju stanja gozdov 2019, GIS).

Med posameznimi drevesnimi vrstami so najbolj poškodovani črni bor, domači kostanj, robinija, hrasti (dob in graden), bukev, gaber in smreka. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje v bližnjih srednjeevropskih državah, kjer se  najvišja poškodovanost pri hrastu dobu in hrastu gradnu (ICP Forests, EC). Ocenjujemo, da je eden od pomembnejših vplivov nižanje ravni podtalnice in onesnaženost le te. Jesen in domači kostanj sta v zadnjih letih močno prizadeta s strani bolezni (jesenov ožig in kostanjev rak), medtem ko smreko ogrožajo podlubniki in abiotski dejavniki (vetrolom, snegolom). Na splošno pa so najpogostejši povzročitelji osutosti drevesnih krošenj abiotski dejavniki (veter, žled, gospodarjenje z gozdovi...) in bolezni oz. stanja, ki jih povzročijo glive.

Na zgornji sliki se jasno vidijo različno osute krošnje bukve, ki je najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji. Krošnje so si med seboj različne po velikosti listov, polnosti krošnje in sami količini živih vej. V času vegetacijske sezone se kazalnik ocenjuje za vsa vzorčna drevesa v Sloveniji – kar 1056 jih je. Kazalnik je bil na nacionalni ravni prvič uporabljen že leta 1985 in s tem predstavlja pomemben vpogled v zdravstveno stanje dreves za zadnjih 35 let!

Raziskovalcem in popisovalcem na terenu delež osutosti nad 25% že nakazuje pomembno pomanjkanje listnega aparata, ki ga drevo ne more nadomestiti v kratkem času, če sploh. Pri iglavcih je težava osutosti še toliko večja, saj iglic ne nadomeščajo vsako leto. Pri teh drevesih je treba pazljivo določiti primaren vzrok osutosti oz. poškodb drevesa, ki nam lahko pomagajo iskati vzroke/rešitve za trende (npr. pojav gliv, bolezni, škodljivcev). Pri iglavcih je delež dreves z nad 25% osutosti več kot 41%, listavcev le 37%. Imajo pa listavci precej večji delež osutosti od 11 do 25% kot iglavci, kar so običajno poškodbe, ki jih na listih povzročijo biotski in abiotski dejavniki v tekočem letu.


Metodologija

Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Resolucije o nacionalnem gozdnem programu (Ur. l. RS, št. 111/07).

V Sloveniji spremljamo stanje gozdnih ekosistemov od leta 1986 v skladu z mednarodnim programom ICP Forests, v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP), v obdobju 1986–2003 v skladu z evropsko zakonodajo (EEC, št. 3528/86 in 2158/92), po l. 2003 pa v okviru Forest Focus (EU, Regulation EC, št. 2152/2003; 2003-2006).

Nacionalna podlaga spremljanja stanja gozdov sta Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/1993) in Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS, št. 114/2009) in Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu - ReNGP (Ur. l. RS, št. 111/07).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnem sistematičnem vzorčenju v grozdih (cluster sampling), kjer vsak grozd sestoji iz štirih ploskev po šest dreves. Drevesa ostajajo v vzorcu, dokler ne odmrejo ali pa so posekana. V tem primeru se jih nadomesti z novimi. Postopek ocenjevanja osutosti poteka tako v dveh delovnih fazah. V prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določi vzorčna drevesa, v drugi pa se vsakemu izbranemu drevesu oceni osutost.
Podatki se zbirajo vsako leto na mreži 16 x 16 km. Snemanja na 44 ploskvah potekajo v Sloveniji že od leta 1985.

V letu 2019 se je v 27 evropskih državah na 5798 ploskvah ocenilo 103797 dreves!

Popis poškodovanosti gozdov in osutosti dreves se s podatki vključuje v vseevropsko mrežo in poteka v okviru programa ICP-Forests (Mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove). Vsako drugo leto se izvede vseevropska kalibracija terenskih popisovalcev (International Photo-Intercalibration Course) na primeru 200 fotografij dreves, pri kateri slovenski dve ekipi dosegata odlične rezultate. Metodologija je pri vseh sodelujočih državah enotna in s tem med seboj primerljiva.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izvirni podatki – individualne vrednosti so preračunani na vzorčne enote in na obračunsko enoto (= Slovenija).
 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Gibanje povprečne osutosti krošenj dreves

 

%

 

Gozdarski inštitut Slovenije

1991-2020

v mesecu januarju za preteklo leto

 

letno

 

12. 5. 2021

Da (International Photo-Intercalibration Course 2019 )

Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 % (indeks osutosti dreves)

 

Da

 

Delež drevja v posameznih razredih osutosti leta 2020

 

% drevja

2020

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. SKUDNIK, M., GRAH, A., PINTAR, A. M., PLANINŠEK, Š. Digitalni zajem podatkov o stanju krošenj in poškodovanosti gozdov za namene poročanja ICP Forests = Digital capture of tree crown condition and damage cause assesments for the purpose of ICP forests reporting. Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 78, št. 4, str. 185-194, ilustr. ISSN 0017-2723. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12070
  2. FERLAN, M., GRAH, A., KERMAVNAR, J., KUTNAR, L., OGRIS, N., PINTAR, A. M., PLANINŠEK, Š., RUPEL, M., SIMONČIČ, P., SKUDNIK, M., ŽLINDRA, D. (avtor, urednik). Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2019 = Report on health status of forests 2019.  Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (102 str.) https://www.gozdis.si/f/docs/Publikacije/Porocilo_o_spremljanju_stanja_gozdov_za_leto_2019_final.pdf
  3. MICHEL A, PRESCHER A-K, SCHWARZEL K, editors (2019) Forest Condition in Europe: 2019 Technical Report of ICP Forests. Report under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (Air Convention). BFW-Dokumentation 27/2019. Vienna: BFWAustrian Research Centre for Forests. 104p.
  4. KOVAČ, M., SKUSNIK, M., JAPELJ, A., PLANINŠEK, Š., VOCHL, S. 2014. I. Gozdna inventura. V: Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov - priročnik za terensko snemanje. (Studia forestalia Slovenica, 140). Kovač M. (ur.). Ljubljana, Založba Silva Slovenica: 7-113
  5. SKUDNIK, M., PLANINŠEK, Š., VOCHL, S., ŽLOGAR, J. 2017. Stanje krošenj in poškodbe drevja = Tree crown condition and damage causes. V: VILHAR, Urša (ur.), ŽLINDRA, Daniel (ur.). 30 let spremljanja stanja gozdov v Sloveniji = 30 years of forest monitoring in Slovenia, (Studia forestalia Slovenica, ISSN 0353-6025, 156). 2., prenovljena izd. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: = Slovenian Forestry Institute, The Silva Slovenica Publishing Centre, 2017, str. 14-15,
  6. BOŽIČ, G., ČATER, M., FERLAN, M., DE GROOT, M., HAUPTMAN T.in sod. 2015. 30 let spremljanja stanja gozdov v Sloveniji. Vilhar U. in sod. (ur.). Ljubljana, Založba Silva Slovenica: 60 str.
  7. VOCHL, Saša, SKUDNIK, Mitja, PLANINŠEK, Špela. Zdravstveno stanje gozdov : stanje krošenj in poškodb drevja. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2018. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (5 str.).
  8. MEINING, S., MORGENSTERN, Y., WELLBROCK, N., DANESCU, A. (2020): Results of the European Photo International Cross-comparison Course 2019 (Photo-ICC 2019). Interner Report, 41 pp.