KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2019 zmanjšala za 35 %. Za 26 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 26 kg P2O5 in 34 kg K2O. V obdobju 2010–2017 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (62 kg N/ha). V enakem obdobju je bila poraba fosforja (19 kg P2O5/ha) večja kot v državah članicah Evropske unije (15 kg P2O5/ha).


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2019. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije za obdobje 2010–2017.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Viri: 

SURS, 2021

Prikaži podatke

Mineralna gnojila [t]

1992

189922

1993

174055

1994

182191

1995

168780

1996

168029

1997

180599

1998

184729

1999

186370

2000

174180

2001

178166

2002

175724

2003

177589

2004

162680

2005

149504

2006

146593

2007

149587

2008

135011

2009

119135

2010

131855

2011

131304

2012

128364

2013

130347

2014

136054

2015

136114

2016

129480

2017

130524

2018

128769

2019

138218

Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5 in K2O) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v obdobju 1992–2019
Viri: 

SURS, 2021

Prikaži podatke

Dušik (N) [kg/ha]

Kalij (K2O) [kg/ha]

Fosfor (P2O5) [kg/ha]

1992

70,05

36,75

27,86

1993

60,38

39,32

31,00

1994

63,14

41,40

35,25

1995

61,40

40,04

33,13

1996

60,95

40,71

33,05

1997

68,79

45,50

35,27

1998

70,89

46,74

38,35

1999

68,95

48,94

39,55

2000

67,12

43,67

35,86

2001

68,22

41,03

32,59

2002

66,10

40,86

31,06

2003

67,69

39,25

30,04

2004

61,70

37,86

29,85

2005

57,33

31,61

26,40

2006

61,97

31,53

26,08

2007

59,41

30,62

25,57

2008

50,85

29,80

24,24

2009

60,20

18,30

16,34

2010

56,95

25,50

20,51

2011

59,22

25,20

19,67

2012

54,83

22,52

18,54

2013

56,93

22,64

18,58

2014

59,33

22,11

18,96

2015

59,39

24,17

19,79

2016

56,73

23,77

19,18

2017

56,26

22,98

18,97

2018

57,18

23,38

19,13

2019

58,46

21,14

16,89

Slika KM02-3: Poraba dušika (N) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2010–2017
Viri: 

Eurostat, 2021

Prikaži podatke

Dušik (N) [kg/ha]

Romunija

23,95

Portugalska

29,99

Grčija

34,43

Estonija

34,82

Latvija

37,28

Avstrija

40,71

Španija

41,20

Italija

45,74

Malta

48,66

Litva

53,99

Bolgarija

56,32

Slovenija

57,45

Švedska

57,74

Združeno kraljestvo

59,46

Slovaška

60,09

EU-28

61,53

Finska

63,02

Madžarska

65,01

Ciper

67,40

Hrvaška

68,15

Irska

73,79

Poljska

74,84

Francija

75,10

Danska

77,33

Češka

100,81

Nemčija

101,14

Luksemburg

103,20

Belgija

112,50

Nizozemska

118,49

Slika KM02-4: Poraba fosforja (P2O5) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2010–2017
Viri: 

Eurostat, 2021

Prikaži podatke

Fosfor (P2O5) [kg/ha]

Združeno kraljestvo

4,89

Nizozemska

7,50

Estonija

7,72

Malta

8,02

Švedska

8,90

Luksemburg

8,94

Romunija

9,06

Bolgarija

10,45

Avstrija

10,56

Grčija

10,77

Belgija

10,86

Slovaška

10,87

Finska

11,36

Portugalska

11,51

Danska

11,64

Latvija

11,76

Češka

12,56

Madžarska

14,37

EU-28

14,79

Litva

14,90

Francija

15,53

Nemčija

16,14

Španija

16,72

Irska

17,33

Italija

17,96

Slovenija

19,28

Hrvaška

22,46

Poljska

24,28

Ciper

39,70


Cilji

  • Uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov.
  • Rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje.
  • Zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2019 zmanjšala za 35 %. Za 3,5 kg/leto oz. za 26 % se je v navedenem obdobju zmanjšala tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba hranil je znašala 121 kg/ha (61 kg N/ha, 26 kg P2O5/ha in 33 kg K2O/ha). Poraba N na ha se je v tem obdobju zmanjšala za 17 %, P2O5 za 56 % in K2O za 57 %. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje N (52 %), sledita K2O (27 %) in P2O5 (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom, gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo pristopili k Evropski uniji (EU). Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba dušika je bila v Sloveniji v obdobju 2010–2017 manjša (57 kg N/ha) kot v povprečju za države članice Evropske unije (62 kg N/ha). Največja poraba dušika je bila značilna za Nizozemsko (118 kg N/ha), Belgijo (112 kg N/ha) in Luksemburg (103 kg N/ha), najmanjša pa za Romunijo (24 kg N/ha) in Portugalsko (30 kg N/ha).

Poraba fosforja je bila v Sloveniji v obdobju 2010–2017 večja (19 kg P2O5/ha) kot v povprečju za države članice Evropske unije (15 kg P2O5/ha). Največja poraba fosforja je bila značilna za Ciper (40 kg P2O5/ha) in Poljsko (24 kg P2O5/ha), najmanjša pa za Združeno kraljestvo (5 kg P2O5/ha).


Cilji in pravna podlaga

 

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20) ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).

 

Podatki za Slovenijo

 

Metodologija zbiranja podatkov

Podatke o količini mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije (SURS) enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N-dušik, P2O5-fosfor, K2O-kalij), ki so na letni ravni izraženi v tonah, so preračunani na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi (kg/ha). Podatki so prikazani za vsako leto posebej (1992–2019).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu

t gnojil; kg N/ha;

kg P2O5/ha; kg K2O/ha

SURS - SiStat:

Tabela 1517001S:

Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu, Slovenija, letno

 

1992–2019

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

22. 4. 2021

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

 

Metodologija zbiranja podatkov

Podatke o porabi dušika (v t N) in fosforja (v t P) iz mineralnih gnojil Eurostat objavlja na letni ravni na njihovi spletni strani. V kazalcu so predstavljeni podatki za obdobje 2010–2017 za takratnih vseh 28 držav članic Evropske unije (EU–28), vkjučno z Združenim kraljestvom.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o porabi dušika in fosforja (v t N in t P) so preračunani na kg N/ha ter na kg P2O5/ha kmetijskega zemljišča v uporabi. Podatki o površinah kmetijskih zemljišč v uporabi so za EU–28 na letni ravni dostopni na spletni strani Eurostat.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Poraba dušika in fosforja iz mineralnih gnojil

kg N/ha;

kg P/ha

Eurostat:

(tabela AEI_FM_USEFERT

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/aei_fm_usefert/default/table?lang=en)

2010–2017

Podatki so dostopni z nekajletno zamudo

Letno

22. 4. 2021

Ker metodologija zajema podatkov po posameznih  državah EU ni razvidna, mednarodne primerljivosti podatkov ne moremo opredeliti.


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER