Kazalec prikazuje značilnosti in razvoj pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji, zajetih po metodologiji CORINE Land Cover v letih 1996, 2000, 2006 in 2012. 

Prikazani so tudi zaznani prevladujoči procesi spreminjanja kategorij oziroma t.i. tokovi sprememb pokrovnosti, izhajajoči iz analize po metodologiji LEAC (Land and Ecosystems Accounts), ki jo razvija Evropska agencija za okolje.

Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo pretežno naravno rastje (naravni travniki, mokrišča, vodne, malo- ali neporasle površine) zavzema 4 %, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. Tako sliko pokrovnosti in rabe tal kaže interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2012, po metodologiji CORINE Land Cover (CLC2012). 

Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje leta 2006 (CLC2006), 2000 (CLC2000) in 1996 (CLC95), zato je mogoča analiza sprememb na površju. Spremembe, zaznane na območju Slovenije, so relativno majhne in v nobenem od obravnavanih obdobij ne predstavljajo več kot dobre desetinke odstotka celotnega ozemlja (0,12 % med letoma 1996 in 2000, 0,13 % med letoma 2000 in 2006 ter 0,09 % med letoma 2006 in 2012). Upoštevati pa je potrebno, da uporabljena metodologija zajema le spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha. Več je umetnih površin; med letoma 1996 in 2012 so se za skupaj 1090 ha povečale površine, namenjene cestni infrastrukturi, Za vsaj 228 ha je več tudi površin namenjenih industriji in trgovini, z največjim povečanjem v zadnjem obdobju. 

Število članov gospodinjstev se tudi pri nas zmanjšuje, kar je običajno povezano s povečevanjem stanovanjske površine na osebo, in se v večini evropskih držav izkazuje z znatnim povečevanjem površin, namenjenih stanovanjem. Kljub temu je v Sloveniji zaznano le manjše povečanje takih površin (11 ha med 1996 in 2000 ,18 ha med 2000 in 2006 in 22 ha med 2006 in 2012), kar lahko pripišemo ukrepom, ki so uveljavljali stanovanjsko novogradnjo pretežno znotraj urbanih območij. Razpršena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebivalstva živi v naseljih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko pomeni tudi veliko število manjših sprememb, ki jih z metodologijo CORINE Land Cover ni mogoče zaznati.

Z analizo tokov sprememb med posameznimi vrstami pokrovnosti in rabe tal (LEAC), ki jo uporablja tudi Evropska agencija za okolje, lahko ugotovimo, da so se sicer največje spremembe zgodile znotraj kategorije gozdnih površin. V obdobju med 1996 in 2000 je bilo posekano in ponovno pogozdeno okoli 520 ha površin, večinoma listnatih gozdov, v naslednjem obdobju med 2000 in 2006 okoli 1700 ha, predvsem v iglastih gozdovih, v odbodbju 2006-2012 pa 425 ha. V istem času je iz grmičastega gozda zraslo le nekaj manj kot 350 ha gozda v kategorijah, kot jih zazna uporabljena metodologija. Krčitve gozdov so bile potrebne tudi zaradi gradbišč za izgradnjo infrastrukture. Na približno dveh tretjinah novih pozidanih površin je bil prej gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine.
Gozdovi so sicer prevladujoča kategorija pokrovnosti tal v Sloveniji, a niso enakomerno razporejeni po vsem ozemlju. Največja sklenjena območja gozda pokrivajo dinarsko-kraške planote južne in jugozahodne Slovenije ter pobočja Alp na severu in zahodu. 

Kot kakovostno pokrajino lahko v okvirih naravnih danosti Slovenije izpostavimo pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Takšni kategoriji zemljišč, označeni kot »Kmetijske površine drobnoposestne strukture« in »Pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije« zasedata 14 % in 9 % prostora, torej skupno slabo četrtino celotne površine Slovenije. Drobitev kmetijskih površin z vidika gospodarnosti kmetijske pridelave sicer ni zaželena, z vidika kulturne krajine pa pestrost krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab omogoča večjo biotsko raznovrstnost ter predstavlja naravno-kulturno dediščino in identiteto slovenske pokrajine. Kategorija »Njivske površine« zavzema po CLC2012 112.237 112.953  ha, vinogradi 15.689 ha, drugi trajni nasadi pa 3586 ha, skupaj torej okoli 6,5 % kopne površine Slovenije. V obdobju 1995–2000 so se od kmetijskih zemljišč povečale površine pašnikov, medtem ko so se nenamakane njivske površine, kmetijske površine drobnoposestne strukture ter kategorija pretežno kmetijskih površin z večjimi območji naravne vegetacije rahlo zmanjšale. V obdobju od 2000 do 2012 večje spremembe površin med kategorijami kmetijskih zemljišč ni niso bile zaznane.
Večjih posegov v vodna telesa in mokrišča v Sloveniji v tem obdobju ni bilo, razen naravnih sprememb presihajočih jezer (ki jih je zaznal CLC95) v pašnik (CLC2000) na Planinskem polju oziroma v mokrišče na Cerkniškem jezeru.