[TP01] Pokrovnost in raba tal
Ključno sporočilo
-
Definicija
Kazalec prikazuje značilnosti rabe zemljišč in pokrovnosti tal ter njihove spremembe med leti 1996, 2000 in 2006 z uporabo metodologije CORINE Land Cover.
Prevladujoči procesi sprememb pokrovnosti tal ali različne vrste pretokov med vrstami pokrovnosti tal so predstavljeni z uporabo metodologije LEAC (Računi za zemljišča in ekosisteme).
Grafi
CORINE Land Cover 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007
CORINE Land Cover 2000 in 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007
CORINE Land Cover 2000 in 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2003 in 2007; SprePok-SI. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008
Cilji
Trajnostna raba naravnih virov.
Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja:
• varčna in večnamenska raba zemljišč in virov,
• smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij,
• ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami.
Komentar
Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo pretežno naravno rastje (naravni travniki, mokrišča, vodne, malo- ali neporasle površine) zavzema 4 %, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine.
Tako sliko pokrovnosti in rabe tal kaže interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2006 po metodologiji CORINE Land Cover (CLC2006), zelo podobno pa tudi preliminarni podatki zajema leta 2012 (CLC2012). Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje leta 2000 (CLC2000) in 1996 (CLC95), zato je mogoča analiza sprememb na površju.
Spremembe zaznane na območju Slovenije so relativno majhne in v nobenem od obravnavanih obdobij ne predstavljajo več kot dobre desetinke odstotka celotnega ozemlja . Upoštevati pa je potrebno, da uporabljena metodologija zajema le spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha.
Največ zaznani h sprememb je znotraj širše kategorije gozdnih površin – krčitve in ponovno pogozdovanje. Krčitve gozdov so bile potrebne tudi zaradi gradbišč za izgradnjo infrastrukture. Na približno dveh tretjinah novih pozidanih površin je bil prej gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine, od tega 220 ha sklenjenih njivskih površin, skoraj vse pozidane po letu 2000.
Več je umetnih površin; med letoma 1996 in 2006 so se za skupaj 603 ha povečale površine, namenjene cestni infrastrukturi, slednji pa je namenjen tudi pretežni del po letu 2000 odprtih večjih gradbišč (507 ha). Za vsaj 86 ha je več tudi površin namenjenih industriji in trgovini. Tudi preliminarni podatki o spremembah med 2006 in 2012 kažejo porast obsega umetnih površin za 430 ha.
Kategorija »Njivske površine« zavzema po CLC2006 112.237 ha, vinogradi 15.723 ha, drugi trajni nasadi pa 3.627 ha, skupaj torej okoli 6,5 % kopne površine Slovenije. V obdobju od 2000 do 2006 (in preliminarno tudi 2012) večjih sprememb površin med kategorijami kmetijskih zemljišč ni bilo zaznati.
Kot značilnost Slovenije lahko izpostavimo pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč, mešane kategorije zavzemajo kar slabo četrtino celotne površine Slovenije. Pestrost krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab omogoča večjo biotsko raznovrstnost ter predstavlja naravno - kulturno dediščino in identiteto slovenske pokrajine.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur. list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: • CORINE Land Cover 1995/1996 (CLC95)
• CORINE Land Cover 2000 (CLC2000)
• CORINE Land Cover 2006 (CLC2006)
- Change CLC95-CLC2000
- Change CLC2000-CLC2006
Skrbnik podatkov: Podatkovne baze so dostopne na Geodetski upravi Republike Slovenije, preko spletišča Evropske agencije za okolje in s pomočjo GIS spletnih storitev Agencije Republike Slovenije za okolje http://gis.arso.gov.si/clc (kontaktna oseba Aleš Veršič)
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2008
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: CLC95, CLC2000 in CLC2006 so vektorske digitalne karte poligonske oblike. Vsak poligon (zaprto območje) ponazarja enotno rabo zemljišč, označeno s kodo po 3-nivojskem kodnem sistemu CORINE Land Cover. Merilo vhodnih podatkov je 1:100.000. Vse karte so izdelane na podlagi interpretacije geokodiranih satelitskih posnetkov Landsat TM z ločljivostjo točke (celice) 30 m v naravi. Poleg posnetkov Landsat so interpretatorji uporabili druge kartne in statistične podatke, ki so jih primerjali in uskladili s terenskimi pregledi in preverjanji. Kakovost interpretacije je bila preverjena na terenu. Najmanjše območje, ki ga metodologija CORINE Land Cover dovoljuje, je bilo prvotno 25 ha, v primeru Slovenije pa je najmanjša velikost poligona tudi okoli 18 ha. Baze so glede na nazivno merilo kakovostne in preverjene, predvsem pa zaradi enotne metodologije zagotavljajo primerljivost z ostalimi podatki CORINE Land Cover v Evropi. Naslednja osvežitev baze je načrtovana za stanje leta 2012 in bo na voljo konec leta 2013.
Metodologija obdelave podatkov:
V kazalcu sta uporabljena dva pristopa:
Grafa (in tabeli) TP01-1 in TP01-2 povzemata podatke o površinah neposredno iz baz CLC95, CLC2000 in CLC2006 ter Change CLC95-CLC2000 in Change CLC2000-CLC2006.
Za prikaz TP01-3 pa je uporabljena analiza tokov – po metodologiji LEAC.
Za analizo sprememb v pokrovnosti in rabi tal po CORINE Land Cover Evropska agencija za okolje v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za kopensko okolje razvija metodologijo LEAC, ki omogoča analizo tipičnih tokov – sprememb med kategorijami pokrovnosti med dvema obdobjema. Metodologija je bila uporabljena za pripravo preglednic sprememb med letoma 1996 in 2000 na podlagi baz CLC95-CLC2000 in Change CLC2000-CLC2006 (preračuni, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urška Kušar). Metodologija je opisana v:
Oscar Gómez, Ferran Páramo, 2005: Environmental Accounting, Methodological guidebook, Data processing of land cover flows, Internal Report, Project manager: Jean-Louis Weber, European Topic Centre on Terrestrial Environment - Universitat Antònoma de Barcelona, European Environment Agency.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost uporabe metodologije je časovna in prostorska mednarodna primerljivost podatkov, osnovna slabost pa relativna grobost zajema, ki predvsem pri kategorijah mešane rabe, ki v Sloveniji predstavljajo pomemben del površin, ne omogoča pravilnega zaznavanja dejanskih sprememb.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1-2
Relevantnost: 2 (zaradi grobega zajema)
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države (Popis virov podatkov predstavljenih v grafih in preglednicah – za tuje države) + dodati rubriko Geografska pokritost kadar so obravnavane skupine držav (EU-15, ipd.)
Izvorna baza podatkov oz. vir: uporabljena za izris grafov
Skrbnik podatkov: institucija (urad, sektor), kontaktna oseba
Datum zajema podatkov za kazalec: datum povzemanja podatkov
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: kateri, kako, kako pogosto,…se zbirajo podatki
Metodologija obdelave podatkov: kako so podatki preračunani v obravnavanem kazalcu (indeksi, deleži, uteži – npr. emisijski faktorji)
Geografska pokritost: dodati to rubriko kadar so obravnavane skupine držav, npr. EU-15 – napisati katere države so zajete v tej skupini
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: z vidika podatkov!
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: izbor ocene 1-3
Točnost: izbor ocene 1-3
Časovna primerljivost: izbor ocene 1-3 - se nanaša na popolnost
Prostorska primerljivost: izbor ocene 1-3 – se nanaša na popolnost
- Borut Vrščaj, 2006: IRENA 12 Sprememba rabe zemljišč. Izbrani kazalci za področje kmetijstva in okolja, Kmetijski inštitut Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje.
- Marko Kovač, 2005: Uporabnost baze o pokrovnosti tal CLC200 – Slovenija. Ekspertiza.