KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Odnos javnosti do okolju prijaznega prometa se ne izboljšuje. Avtomobil ostaja primarno prevozno sredstvo za prevoz ne glede na oddaljenost in namen, uporaba javnega prevoza pa se bistveno ne povečuje. Največji razlogi za neuporabo so pomanjkanje dostopnosti tovrstnega prevoza, ki se kaže v slabih voznih redih, slabih povezavah in splošni nedostopnosti prevoza, pomemben dejavnik pa je tudi poraba časa. Kljub temu ostaja nekaj optimizma, saj so gospodinjstva pripravljena v večji meri uporabljati tako javni prevoz kot souporabljati zasebna prevozna sredstva.


Kazalec prikazuje javno mnenje gospodinjstev o posameznih oblikah prevoza (modal split) za prevoz na delo, v vrtec in šolo ali na fakulteto ter izlete in počitnice. Poleg tega kazalec prikazuje podatke o pripravljenosti posameznika za kombiniranje osebnega avta z drugo obliko prevoza za pot na delo, podatke o ključnih razlogih za izbiro prevoza in za neuporabo javnega potniškega prevoza, podatke o javnem mnenju glede pozitivnih sprememb v javnemu potniškemu prevozu in glede pripravljenosti za alternativne oblike prevoza v naslednjih 12 mesecih. Podatki, ki jih kazalec prikazuje odražajo stanje v obdobju od 2010 do 2022.


Grafi

Slika RE04-1: Vrsta prevoza za pot na delo v kraju bivanja (za razdalje do 5 km) in zunaj kraja bivanja (za razdalje od 5 km do 150 km), Slovenija, 2019 in 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
avto (< 5 km) [%] avto (5-150 km) [%] kolo (< 5 km) [%] kolo (5-150 km) [%] hoja (< 5 km) [%] hoja (5-150 km) [%] javni potniški prevoz (< 5 km) [%] javni potniški prevoz (5-150 km) [%] druge oblike prevoza (<5 km) [%] druge oblike prevoza (5 do 150 km) [%]
2019 55 84 17 2 9 1 7 7 4 6
2022 58 82 13 1 9 1 8 8 7 4
Slika RE04-2: Vrsta prevoza za pot na izlete (5 km-150 km), Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Opomba:

Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.

Prikaži podatke
avto [%] kolo [%] hoja [%] javni potniški prevoz [%]
2010 87 6 7 17
2011 87 11 13 21
2012 86 7 8 20
2015 87 15 14 30
2017 92 24 22 23
2019 87 1 1 6
2022 84 2 1 8
Slika RE04-3: Ključni razlogi za neuporabo javnega potniškega prevoza, Slovenija, 2019 in 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
slabi vozni redi [%] preveč zamudno [%] slabe avtobusne povezave [%] prenašanje stvari (lažje z avtom) [%] avtobusa ni na voljo v našem kraju [%] najbližja avtobusna postaja je predaleč [%] ker javni prevozi ne delujejo tako učinkovito kot v tujini in niso točni [%] imam takšen poklic, da potrebujem avto [%] avtobus je predrag / dražji [%] iz navade [%] občasno ga uporabljamo [%]
2019 33 32 37 24 19 12 15 11 11 10 11
2022 31,86 30,89 29,45 20,32 18,89 14,43 14 8,99 6,94 6,64 5,49
Slika RE04-4: Pripravljenost za zamenjavo lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti, Slovenija, 2019 in 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
dobre povezave [%] da ne porabimo bistveno več časa kot z avtom [%] zagotovljenost povezava [%] cenejši javni prevoz [%] da s tem prispevamo k čistejšemu okolju [%] da s tem ne zmanjšamo nivo udobja [%] drugo [%] ne vem [%]
2019 43 45 32 32 20 17 4 19
2022 41,69 38,32 28,29 25,62 14,60 13,11 3,75 21,11
Slika RE04-5: Pripravljenost na uporabo alternativnih oblika prevoza v naslednjih 12 mesecih, Slovenija, 2011-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
hoja [%] javni potniški prevoz [%] kolo [%] souporaba [%] drugo [%]
2011 34 14 16 3
2012 24 5 13 2
2015 34 12 20 5
2017 30 8 19 3
2019 21 12 15 6
2022 15,80 15,80 14,71 7 8,75
Slika RE04-6: Delež gospodinjstev, ki so pripravljena, da bi v vsakodnevnih prevozih kombinirali osebni avto z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v koliko jim je na voljo v ustreznem času Slovenija, 2019
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke
  % 51 % - 60 % 61 % - 70 % 71 % - 80 %
  Pomurska 55 1 0 0
  Podravska 64 1 0 0
  Koroška 56 0 1 0
  Savinjska 79 1 0 0
  Zasavska 71 0 0 1
  Posavska 54 0 0 1
  Jugovzhodna Slovenija 66 1 0 0
  Osrednjeslovenska 70 0 1 0
  Gorenjska 78 0 0 1
  Primorsko-notranjska 71 0 0 1
  Goriška 66 0 0 1
  Obalno-kraška 70 0 1 0
Skupaj regije 4 3 5

Cilji

 

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020):

  • Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 %;

in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora  (The Green Deal):

  • Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način. 

 


Po rezultatih raziskave REUS 2022 je za večino slovenskih gospodinjstev osebni avtomobil najpogostejša oblika prevoza, ne glede na namen in dolžino poti. Več kot štiri petine gospodinjstev ga uporablja za pot na delo v razdalji od 5 do 150 km (2022: 82 %, REUS 2019: 84 %). Avto je najpogostejša oblika prevoza na delo tudi za krajše razdalje (do manj kot 5 km), saj ga uporablja več kot polovica gospodinjstev, delež pa se je celo nekoliko povečal glede na predhodno merjenje (2022: 58 %, 2019: 55 %). Naslednji najpogostejši obliki prevoza na delo za krajše razdalje sta kolo (2022: 13 %, 2019: 17 %) in hoja (2022: 9 %, 2019: 9 %). Na zadnjem mestu je javni prevoz, ki ga gospodinjstva v enakem deležu uporabljajo ne glede na razdaljo (2022: 8 %, 2019: 7 %). V zadnjem merjenju je zaznati nekoliko več navedb uporabe tudi drugih oblik prevoza za razdalje do manj kot 5 km (REUS 2022: 7 %, REUS 2019: 4 %). Rezultati s raziskavami REUS do leta 2017 niso primerljivi, saj so anketirana gospodinjstva lahko navajala več odgovorov.

Osebni avtomobil je tako kot za pot na delo tudi za izlete na razdaljah od 5 do 150 km daleč najpogostejša oblika prevoza. Primerjava rezultatov raziskav REUS za zadnji dve merjenji, ko je bila možna le glavna navedba prevoza, je pokazala zelo podobne rezultate, le da se je delež leta 2022 malenkost znižal (2022: 84 %, 2019: 87 %), so se pa nekoliko povečale javne oblike prevoza (2022: 8 %, 2019: 6 %). Glede na tako majhno razliko in le dve merjenji ne moremo zaključiti, da gre za pozitivni trend uporabe javnega prevoza, še posebej če primerjamo s predhodnimi merjenji, ko je bilo možno navesti več oblik prevoza, ko je delež od leta 2010 do leta 2015 naraščal (2015: 30 % 2010: 17 %), nato pa v letu 2017 spet padel (23 %).

Rezultati raziskave REUS so v letu 2019 in 2022 pokazali na tri najpogosteje navedene razloge, zakaj za pot na delo ali za opravke ne uporabljajo javnega potniškega prevoza: slabe vozne rede (2022: 32 %, 2019: 33 %), preveč zamudno (2022: 31 %, 2019: 32 %), in slabe povezave (2022: 29 %, 2019: 37 %). Okoli petina gospodinjstev je izpostavila še, da lažje prenašati stvari z avtom (2022: 20 %, 2019: 24 %) in da avtobusa v njihovem kraju ni na voljo (2022: 19 %, 2019: 19 %). Okoli sedmina gospodinjstev je navedla, da je njihova najbližja avtobusna postaja predaleč (2022: 14 %, 2019: 11 %). Povzamemo lahko, da je nedostopnost javnih oblik prevoza (slabi vozni redi, povezave in dostopnost do postaje) ključni razlogi za neuporabo.

Kot spodbudo za zamenjavo lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti, kot so začasni najem avtomobila po potrebi, delitev avtomobila ali kolesa, javni prevoz ipd., so v raziskavah REUS za leto 2019 in 2022 gospodinjstva izpostavila naslednje pogoje: dobre povezave (2022: 42 %, 2019: 43 %),  javni prevoz ne sme trajati bistveno dlje kot vožnja z avtomobilom (2022: 38 %, 2019: 45 %), zagotovljenost povezave (REUS 2022: 28 %, REUS 2019: 32 %), nižjo ceno prevoza (2022: 26 %, 2019: 32 %) in da s tem prispevamo k čistejšemu okolju prevoza (2022: 15 %, 2019: 20 %). Primerjava med letoma pokaže, da so vse naštete spodbude gospodinjstva navajala v večjem deležu leta 2019 kot leta 2022, ker so tudi sicer navedla večje število odgovorov. V povprečju so namreč navedla 1,9 odgovorov v letu 2019 in 1,6 v letu 2022.

Po zadnjih raziskavah REUS postaja hoja kot alternativa avtomobilnemu prevozu vse manj privlačna. V letu 2010 je tretjina gospodinjstev (34 %) bila pripravljena v naslednjih 12 mesecih zamenjati hojo za avtomobil, leta 2022 pa le še 16 %. Kolo ostaja približno enako priljubljeno (2022: 16 %, REUS 2010: 14 %) kot tudi javni potniški promet (2022: 15 %, 2010: 16 %). V zadnjem merjenju je bil na voljo dodaten odgovor »souporaba vozila«, ki jo je navedlo 7 % gospodinjstev. Povečal se je delež odgovorov »drugo« (2022: 9 %, REUS 2010: 3 %), morda tudi zato, ker v prejšnjih merjenjih ni bilo na voljo odgovor »souporaba vozila« in je tako vštet v odgovor »drugo«.

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki so pripravljena, da bi v vsakodnevnih prevozih kombinirali osebni avto z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v kolikor jim je na voljo v ustreznem času, v Gorenjski, Osrednjeslovenski, Savinjski, Primorsko-notranjski in Zasavski regiji (71% do 80%), nekaj manjši je v Podravski, Jugozahodni Sloveniji, Goriški in Obalno-kraški regiji (61% do 70%) in najmanjši je v Koroški, Pomurski in Posavski regiji (51% do 60%).


Metodologija

Cilji povzeti po: 

Metodologija zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

 

 

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vrsta prevoza za pot na delo v kraju bivanja (za razdalje do 5 km) in zunaj kraja bivanja (za razdalje od 5 km do 150 km)

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2010-2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Vrsta prevoza za pot na izlete (5 km - 150 km)

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2010-2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Ključni razlogi za neuporabo javnega potniškega prevoza

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2019 in 2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Pripravljenost za zamenjavo lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti, Slovenija

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2019 in 2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Pripravljenost na uporabo alternativnih oblika prevoza v naslednjih 12 mesecih

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2011-2022

 Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Delež gospodinjstev, ki so pripravljena, da bi v vsakodnevnih prevozih kombinirali osebni avto z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v koliko jim je na voljo v ustreznem času Slovenija

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2019

/

Letno

26.02.2019

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov

Related indicators