Kazalec prikazuje količino in strukturo odloženih odpadkov na legalnih odlagališčih odpadkov v Sloveniji. Količino in strukturo odloženih nenevarnih komunalnih odpadkov na odlagališča javne infrastrukture ter količino in strukturo odpadkov odloženih na odlagališča odpadkov, ki so v upravljanju industrije.

Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči. Posamezna vrsta odpadka je opredeljena s šest-mestno klasifikacijsko številko oz. oznako odpadka v klasifikacijskem seznamu. Seznam z razvrstitvijo odpadkov je objavljen v prilogi Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). Za nevarne odpadke, ki so v seznamu odpadkov označeni z zvezdico ob klasifikacijski številki, velja, da imajo eno ali več nevarnih lastnosti, kot jih opredeljuje krovni predpis o ravnanju z odpadki. Kot nenevarni odpadki se v skladu z zakonodajo obravnavajo vsi odpadki, ki niso uvrščeni med nevarne odpadke. Inertni odpadki, kot jih opredeljuje predpis o odlaganju odpadkov, pa so tisti odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadajo, niso gorljivi in ne biorazgradljivi in tudi drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso škodljivi zdravju ter tudi ne vplivajo na druge snovi ob stiku z njimi na tak način, ki bi lahko povečal obremenjenost okolja.

Odlaganje - postopek odstranjevanja odpadkov - je primerno kot končna oskrba le za tiste odpadke, ki jih ni mogoče predelati ali kako drugače koristno izrabiti. Različne vrste odpadkov se odlagajo na zanje primerne vrste odlagališč. V skladu s predpisom o odlaganju se odlagališča opredelijo kot: odlagališča za nevarne, odlagališča za nenevarne in odlagališča za inertne odpadke.

Kot odlagališče odpadkov se tako šteje naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo. Za odlagališče se šteje tudi naprava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje odpadke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopku predelave v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Prav tako je odlagališče tudi naprava ali del naprav, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Odlaganje komunalnih odpadkov (odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov, ki so navedeni v skupini s klasifikacijsko oznako 15 in 20), ki je v pristojnosti občinskih gospodarskih javnih služb, je dovoljeno na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Ta odlagališča odpadkov so objekti občinske gospodarske javne službe oz. objekti javne infrastrukture.

Odpadke, ki niso komunalni, pa je dovoljeno odlagati na odlagališčih, katerih upravitelji so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki. Le ti so odgovorni za odlagališča ali za podzemna skladišča, ki ga v skladu s predpisi upravljajo v času obratovanja ali po njegovem zaprtju.

Po uradni evidenci Agencije RS za okolje do konca leta 2006 je bilo v Sloveniji evidentirano 83 odlagališč odpadkov, ki so v fazi obratovanja ali zapiranja; od tega 60 odlagališč, ki so javna infrastruktura ter 23 odlagališč industrijskih odpadkov.

Od celotnega števila odlagališč, ki so javna infrastruktura, je za 24 odlagališč predvidena izvedba načrta neizvedenih del kot faze zapiranja v skladu z zakonodajo s področja odlaganja odpadkov. 28 odlagališč pa je v fazi izvedbe prilagajanja tehničnim zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov. Ostalih 8 odlagališč pa so že zgrajeno skladno z zahtevami zakonodaje na področju odlaganja. Po podatkih Agencije RS za okolje se je v letu 2006 odlagalo odpadke (v okviru programa prilagoditve oz. odlaganje na novih odlagališčih in v okviru načrta neizvedenih del) na 44 odlagališčih javne infrastrukture. Na preostalih odlagališčih se odpadki niso odlagali, izvajala so se le zapiralna dela.

Iz primerjave podatkov Po podatkih Agencije RS za okolje o količinah odloženih odpadkov na odlagališča, ki so javna infrastruktura, se je količina odpadkov v letu 2002 glede na leto 2000 zmanjšala za približno 14 % (od ca 956 tisoč ton na ca 822 tisoč ton). V obdobju 2002 in 2004 je zaznati rahlo nihanje in sicer porast za ca 2,7 % v letu 2003 glede na količino vseh odloženih v letu 2002, ter nato v letu 2004 padec za ca 1,4 % glede na leto 2002. Primerjava podatkov za leto 2005 pa kaže ponovno na zmanjšanje celotne mase odloženih glede na izhodiščno leto 2000 in sicer za ca 15 %. Iz slike OD2-1 pa je razvidno, da je v letu 2006 ponovno zaznan trend naraščanja količine odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura in sicer je bilo za ca 4,2 % več odloženih odpadkov kot v letu 2005 oz. 844,5 tisoč ton odpadkov – približno enaka količina odloženih odpadkov, kot v letu 2003. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2006, glede na leto 2005, povečala količina nastalih komunalnih odpadkov za ca 2,4 %. Za ca 4,2 % je bila tudi večja količina zbranih komunalnih in njim podobnih odpadkov z javnim odvozom, kot leto poprej.

Posledica navedenega je tako v letu 2006 povečana količina vseh odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, kot je bilo ugotovljeno za leto poprej, torej v letu 2005.

V letu 2006 je bilo na odlagališčih odpadkov, ki so javna infrastruktura, odloženo 844,5 tisoč ton odpadkov od tega je bilo 728,3 tisoč ton komunalnih in njim podobnih odpadkov ter 116,2 tisoč ton nekomunalnih odpadkov. Po podatkih Statističnega urada RS je bila povprečna struktura odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura v letu 2006 sledeča: komunalni odpadki 82,3 %, gradbeni odpadki 4,3 %, odpadki iz obdelave odpadnih voda 3,5 %, odpadna embalaža 0,6 %, 3,3 % predstavljajo odpadki iz obdelave lesa in uporabe papirja in ostali odpadki 5,9 %.

Struktura se glede na pretekla leta ni bistveno spremenila. Vendar je pričakovati, da se bo zaradi višje stopnje obdelave odpadkov pred odlaganjem, povečeval odstotek odloženih komunalnih odpadkov. Z obdelavo se namreč izločijo tiste posamezne frakcije odpadkov, ki še lahko imajo uporabno vrednost. Preostanek po obdelavi, ki je opredeljen kot mešani komunalni odpadek, pa se odstrani po postopku D1 (odlaganje). Zato se lahko predpostavlja, da se bo v prihodnjih letih delež odloženih mešanih komunalnih odpadkov še povečeval glede na celotno količino odloženih odpadkov, pri tem, da se pričakuje, da se bo celotna količina vseh odloženih odpadkov pa zmanjševala.

V letu 2000 je bilo v fazi obratovanja, glede na podatke o odmeri okoljske dajatve evidentirano, 15 odlagališč odpadkov, ki so v upravljanju industrije. V obdobju do konca leta 2006 je število odlagališč povzpelo na 19, vendar se na dveh odlagališčih odlaganje v letu 2006 ni vršilo. Po letu 2000, ko je bilo po uradni evidenci odloženo na odlagališčih, ki so v upravljanju industrije le 145 tisoč ton odpadkov, je bila nato v letu 2002 evidentirana za več kot 100 % večja količina odloženih odpadkov (295,4 tisoč ton). Po letu 2003 je opazen trend zmanjševanja količine odloženih odpadkov do vključno z letom 2005 (odloženo 210,6 tisoč ton). V letu 2006 pa beležimo ponovni trend naraščanja količine odloženih industrijskih odpadkov – vrednost se povzpne nad vrednost iz leta 2003. V celoti je bilo v letu 2006 odloženo cca 297 tisoč ton odpadkov, nastalih v proizvodnih dejavnosti.

Glede na vrsto odpadkov se na teh odlagališčih odlagajo inertni, nenevarni in nevarni odpadki.

Letna količina odloženih nevarnih odpadkov se v obravnavanem obdobju giblje med ca 2 – 4,5 % celotne odložene količine odpadkov. Več kot 50 % (do maksimalno ca 70 % v letu 2003) vseh odloženih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti predstavljajo inertni odpadki. Količine odloženih nenevarnih odpadkov se v posameznih obravnavanih koledarskih letih gibljejo med ca 27 do ca 52 % celotne letne količine odloženih odpadkov.