Kazalec prikazuje razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Količina in delež posameznih postopkov predelave in odstranitve je prikazana za komunalne, nevarne ter industrijske odpadke.

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem ponovno uporabo, snovno, biološko predelavo in energetsko izrabo odpadkov, pri čemer gre za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Postopke predelave odpadkov, določa priloga 5 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) . Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.

Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Postopki odstranjevanja so predvsem obdelava odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami, sežiganje in odlaganje odpadkov. Postopki odstranjevanja odpadkov so določeni v prilogi 6 Uredbe o ravnanju z odpadki.

Predelava odpadkov vedno bolj pridobiva na pomenu. Eden od razlogov so vedno boljše tehnične možnosti za predelave odpadkov, ki so poleg tega, da manj obremenjujejo okolje, tudi ekonomsko upravičene. Sem poleg reciklaže in ponovne uporabe sodi tudi termična obdelava, kjer odpadke uporabimo kot alternativni vir energije. Dodatna vzpodbuda k iskanju teh možnosti je okoljska dajatev za odlaganje.

Drugi razlog se nanaša na rabo naravnih virov. V potrošniški družbi kjer ima izdelek vedno krajšo življenjsko dobo in je največkrat narejen tako, da se sestavnih delov ne da popraviti, ampak jih je potrebno v celoti zamenjati, je zelo pomembno, da dosežemo najvišjo stopnjo ponovne uporabe, recikliranja in predelave odpadkov, da se izognemo čezmernemu črpanju naravnih virov. K uporabi materialov, ki se jih da reciklirati, vzpodbujajo nove okoljske dajatve za embalažo, avtomobilske gume in odpadno električno in elektronsko opremo.

Kljub temu, da predelava odpadkov narašča, absolutne količine odloženih odpadkov ne upadajo. Ni nam namreč še uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin vseh vrst odpadkov. Poleg tega je predelava zaenkrat primerna le za določene vrste odpadkov. V prihodnosti nas torej čaka še precej izzivov, da bomo spremenili razmerje med odstranjenimi in predelanimi odpadki v prid slednjih.

Naraščajoča ponovna uporaba, recikliranje in predelava odpadkov prispevajo tudi k zniževanju toplogrednih plinov.

V Sloveniji je odlaganje še vedno najbolj razširjen način odstranjevanja komunalnih odpadkov. V letu 2006 smo jih odložili 85%. Pri industrijskih odpadkih gre od leta 2002 v postopke predelave okrog 65 % nastalih odpadkov. Odpadke, odstranjene na druge načine, predstavljata večinoma elektrofilterski pepel, ki se uporablja za zapolnjevanje rudniških rovov ter žlindra, ki se uporablja kot gradbeni material. Za nevarne odpadke je razmerje podobno kot pri industrijskih. V odstranjevanje gre manj kot 40 % odpadkov.