[PO31] Neto izpusti TGP
Ključno sporočilo
Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2019 znašali -101 kt CO2 ekv. Sektor LULUCF je bil v obdobju 2014-2018 neto emitent, kar pomeni, da so bili izpusti sektorju večje kot ponori. K zmanjšanju ponorov v sektorju v tem obdobju je največ prispeval posek v gozdovih. Vendar se je ta v letu 2019 v primerjavi z letom prej po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije*1 zmanjšal za okoli 13 %. Količina sanitarnega poseka v letu 2019 je bila 2.835.623 m3 oz. 54 % celotnega poseka. Delež sanitarnega poseka v celotnem poseku se je tudi zmanjšal za 13 % glede na leto 2018, kar nakazuje, da se razmere po naravnih motnjah umirjajo.
Opomba:
*1 ZGS. 2019. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2019. Ljubljana, marec 2020
Definicija
Kazalec Neto izpusti TGP kaže potek vseh izpustov TGP, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF) in opisuje ravnovesje med odvzemi po ponorih in izpustih po virih, in sicer za naslednje toplogredne pline: CO2, N2O in CH4. K neto izpustom TGP največ prispeva izpust in odvzem CO2, ki sta posledici sprememb zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi, odmrlem lesu, opadu, tleh in pridobljenih lesnih proizvodih. Neposredni izpust N2O nastaja kot posledica osuševanja oz. drenaže tal, medtem ko neposredni in posredni izpust N2O nastajata zaradi mineralizacije dušika, ki je povezana z izgubo organske snovi v tleh zaradi sprememb rabe zemljišč. Relativno majhen delež izpustov k vrednosti kazalca prispevajo izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase, ki so posledica gozdnih požarov.
Grafi
Gozdarski inštitut Slovenije
| Vrednost kazalca leta 2005 | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2019 | |
|---|---|---|
| 2005 | -7377,67 | |
| 2010 | -7336,43 | |
| 2011 | -7214,15 | |
| 2012 | -7071,16 | |
| 2013 | -5551,78 | |
| 2014 | 475,43 | |
| 2015 | 589,82 | |
| 2016 | 779,01 | |
| 2017 | 923,92 | |
| 2018 | 975,64 | |
| 2019 | -101,45 |
Cilji
Državni cilji zmanjšanja izpustov, ki so določeni v OP TGP, v obdobju do leta 2020 po Odločbi 406/2009/ES ne vključujejo izpustov in ponorov, ki nastanejo v sektorju LULUCF. Vendar je v obdobju 2021-2030 treba zagotoviti, da v tem sektorju ne bodo proizvedeni neto izpusti, kar določa NEPN, ki cilj povzema po Uredbi (EU) 2018/841*2. V predlogu revidirane uredbe EU*3 je Evropska komisija Sloveniji določila cilj doseči ponor v višini 146 kt CO2 ekv v letu 2030.
Opombi:
*2 Uradni list Evropske unije L 156/1
*3 Evropska komisija, julij 2021
Komentar
Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2019 znašali -101 kt CO2 ekv. Glede na leto prej so se zmanjšali za 110 %. K zmanjšanju neto izpustov v sektorju je največ prispeval posek v gozdovih, ki se je v primerjavi z letom 2018 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zmanjšal za približno 13 %. V letu 2019 je sanitarna sečnja znašala 2.835.623 m3 oz. 54 % celotnega poseka. V tem letu se je obseg sanitarne sečnje zmanjšal za 13 % glede na leto 2018, kar nakazuje, da se razmere v slovenskih gozdovih po naravnih motnjah umirjajo. Na ravni glavnih kategorij, po katerih se poroča v skladu s smernicami UNFCCC za sektor LULUCF, so k ponorom v letu 2019 prispevali travinje (-364 kt CO2 ekv) in pridobljeni lesni proizvodi (-253 kt CO2 ekv). Na drugi strani so bile leta 2019 vir izpustov v višini 510 kt CO2 ekv naslednje kategorije: gozdna zemljišča, njivske površine, naselja, mokrišča in druga zemljišča, od katerih so največ (tj. 46 %) izpustov prispevala gozdna zemljišča.
Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2019 zmanjšala za 99 %, kar pomeni, da so bili ponori v primerjavi z letom 2010 skoraj izničeni. Že v obdobju 2005−2010 je zaslediti padajoč trend ponorov v sektorju, kar lahko pripisujemo spremembi gozdarske politike, katere usmeritve za gozdove so spodbujale intenzivnejšo prakso gospodarjenja, kar se kaže tudi v povečevanju možnega poseka v okviru gozdnogospodarskih načrtov. Eden od razlogov za padajoč trend ponorov je tudi bližanje višine lesne zaloge optimalni. Upad ponorov je zaslediti predvsem od leta 2014 dalje, ko se je skupni posek, predvsem na račun povečane sanitarne sečnje, še povečal, poleg tega pa se je izrazito povečala tudi mortaliteta. Pričakovati je, da se bo obseg sanitarne sečnje in mortalitete v prihodnjih letih zmanjšal. Ne glede na to pa bo gibanje neto izpustov v sektorju najbolj odvisno od poseka v gozdovih.
Metodologija
Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006.
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalec Neto izpusti TGP (kt CO2 ekv) vključuje vse odvzeme po ponorih in izpustov po virih, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
- izpusti in odvzemi CO2 zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč,
- izpusti in odvzemi CO2 za pridobljene lesne proizvode,
- neposredni izpusti N2O zaradi osuševanja oz. drenaže tal,
- neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika,
- izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase.
Neto izpusti TGP se izračunajo kot seštevek vseh ponorov in izpustov TGP v sektorju in so izraženi v kilotonah CO2 ekvivalenta. Za izračun izpustov in ponorov CO2 po glavnih kategorijah zemljišč (gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja, ostala zemljišča) so potrebni podatki o rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč (površine) in podatki o spremembah zaloge ogljika po petih skladiščih ogljika. To so: nadzemna in podzemna živa biomasa, odmrli les, opad in organski ogljik v tleh, na podlagi katerih se izračunajo emisijski faktorji. Če poenostavimo, se izpusti in ponori CO2 za zemljiške kategorije izračunajo kot zmnožek površin in emisijskih faktorjev. Za ključne kategorije so potrebni podatki, ki so specifični za državo, medtem ko se za manj pomembne kategorije uporabljajo privzeti emisijski faktorji v skladu z vrednostmi, ki so navedene v smernicah IPCC. Za izračun neposrednih izpustov N2O, ki so posledica osuševanja oz. drenaže tal, so potrebni podatki o organskih tleh (histosoli). Neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika, se izračunajo na podlagi sprememb rabe zemljišč, in sicer le v primerih, kjer je rezultat spremembe zaloge organskega ogljika v tleh negativen (tj. izguba organske snovi). Za izračun izpustov CO2, N2O in CH4, ki nastanejo zaradi gorenja biomase, so potrebni podatki o opožarjeni površini, vrsti požara in zalogah ogljika na tej površini, pri čemer se uporabljajo emisijski faktorji v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Neto izpusti TGP |
kt CO2 ekv |
UNFCCC (https://unfccc.int/sites/default/files/resource/svn-2021-crf-12apr21.zip) |
2005, 2010−2019 |
marca za leto X − 2 |
enkrat letno |
15. 4. 2021 |
da |
Opredelitev kazalca:
- Relevantnost kazalca: 1
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni