KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Morje
  3. Klorofil-a v obalnem morju

[MR04] Klorofil-a v obalnem morju
State

Kazalec opisuje povprečne poletne vrednosti klorofila-a, od maja do septembra, na globini od 0 do 10 m. Vsebnost klorofila-a je kazalec prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi. Poleti je primarna proizvodnja fitoplanktona in posledično vsebnost klorofila-a omejena s hranilnimi snovmi. Kazalec je tako neposredno povezan s problemom povečanega vnosa hranilnih snovi iz človekovih dejavnosti, saj so na obalnem območju naravni viri hranil poleti najmanjši. Predstavlja lahko tudi učinke ukrepov namenjenih zmanjšanju vnosa hranilnih snovi.

V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so se avtorji raziskav trofičnega stanja slovenskega obalnega morja naslonili na klasifikacijo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V zadnjih letih pa se uporablja tudi razvrščanje na osnovi trofičnega indeksa – TRIX, ki temelji na določanju vsebnosti hranilnih soli dušika in celokupnega fosforja ter zasičenosti s kisikom v povezavi z vsebnostjo klorofila.

Grafi

Slika MR04-1: Povprečne letne vrednosti klorofila-a na globini 0–10 m na merilnih mestih v slovenskem obalnem morju
Viri:

Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

Prikaži podatke
14.1.1997 13.2.1997 12.3.1997 23.4.1997 19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997 12.8.1997 17.9.1997 13.10.1997
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.73 0.48 0.9 2.4 0.79 1.53 1.23 0.56 0.67 1.31
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.88 0.82 1.22 1.51 np 1.45 1.37 0.91 1.74 1.66
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 5.15 3.4 2.85 0.89 0.78 2.6 5.39 2.21 3.61 3.61
28.1.1998 17.2.1998 31.3.1998 21.4.1998 12.5.1998 15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998 13.10.1998
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.9 10.24 0.8 1.51 1.05 0.24 0.47 0.35 0.91 1.53
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 1.74 6.46 0.83 2.56 1.58 0.32 1.93 0.46 1.43 2.16
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.35 10.99 3.2 2.64 1.02 0.36 0.95 0.44 0.74 2.32
10.11.1998 15.12.1998 14.1.1999 15.2.1999 16.3.1999 20.4.1999 18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 9.07 1.07 0.9 10.24 0.8 1.51 1.05 0.24 0.47 0.35
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 7.43 1.4 1.74 6.46 0.83 2.56 1.58 0.32 1.93 np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 9.62 1.01 1.35 10.99 3.2 2.64 1.02 0.36 0.95 0.44
13.9.1999 17.11.1999 8.12.1999 13.1.2000 9.2.2000 14.3.2000 11.4.2000 16.5.2000 13.6.2000 13.7.2000
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.91 1.34 1.14 0.66 0.65 0.71 0.75 0.62 0.78 0.99
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.46 1.43 1.08 np np np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.74 1.16 1.14 0.67 2.06 1.6 1.84 0.83 1.04 1.93
9.8.2000 12.9.2000 10.10.2000 15.11.2000 12.12.2000 17.1.2001 13.2.2001 12.3.2001 18.4.2001 15.5.2001
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.69 0.47 0.64 2.19 1.22 0.84 2.8 1.35 1.6 0.99
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np np np 0.87 4.34 1.97 2.76 0.59
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.74 0.64 1.17 2.94 3.7 0.67 5.94 1.92 3.51 0.93
13.6.2001 17.7.2001 7.8.2001 11.9.2001 16.10.2001 12.11.2001 16.1.2002 12.2.2002 12.3.2002 17.4.2002
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.56 0.6 0.41 1.63 1.87 0.78 1.66 1.26 0.77 1.03
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.54 0.42 0.65 1.91 3.24 1.15 7.23 1.2 2.43 0.9
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.55 0.88 0.35 1.65 2.76 0.81 5.72 1.09 0.84 0.93
14.5.2002 11.6.2002 9.7.2002 5.8.2002 17.9.2002 15.10.2002 12.11.2002 29.1.2003 20.2.2003 19.3.2003
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.68 4.05 0.68 0.35 1.22 2.13 1.85 1.19 0.83 0.99
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.69 1.77 0.62 1.94 2.41 1.48 2.64 np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.84 1.58 0.44 2.62 2.37 1.92 2.62 1.61 0.9 0.72
16.4.2003 19.5.2003 10.6.2003 31.7.2003 20.8.2003 17.9.2003 20.10.2003 18.11.2003 15.12.2003 20.1.2004
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.45 1 0.53 0.59 0.41 2.22 0.69 3.72 1.44 0.71
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np np np np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.85 0.79 0.79 0.51 0.53 2 0.64 1.01 1.03 0.69
18.2.2004 17.3.2004 14.4.2004 11.5.2004 15.6.2004 14.7.2004 10.8.2004 14.9.2004 14.10.2004 17.11.2004
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.06 0.66 1.44 1.4 2.85 0.83 1.32 0.5 2.07 4.21
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np np np np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1 0.86 1.58 1.88 2.84 1.54 0.93 0.47 1.85 4.58
15.12.2004 18.1.2005 23.2.2005 23.3.2005 14.4.2005 12.5.2005 15.6.2005 20.7.2005 17.8.2005 14.9.2005
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.47 1.12 1.66 0.59 1.37 0.55 0.46 0.94 0.64 0.58
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np np np np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 2.12 1.14 1.73 0.52 3.24 1.24 0.44 0.97 1.22 1.67
14.10.2005 15.11.2005 16.12.2005
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 2.64 0.82 0.26
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.81 2.25 0.2
Slika MR04-2: Povprečne poletne vrednosti klorofila-a na globini 0–10 m na merilnih mestih v slovenskem obalnem morju
Viri:

Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

Prikaži podatke
19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997 12.8.1997 17.9.1997 12.5.1998 15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.79 1.53 1.23 0.56 0.67 1.05 0.24 0.47 0.35 0.91
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.03 1.45 1.37 0.91 1.74 1.58 0.32 1.93 0.46 1.43
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.78 2.6 5.39 2.21 3.61 1.02 0.36 0.95 0.44 0.74
18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999 13.9.1999 16.5.2000 13.6.2000 13.7.2000 9.8.2000 12.9.2000
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.05 0.24 0.47 0.35 0.91 0.62 0.78 0.99 0.69 0.47
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 1.58 0.32 1.93 0.46 1.43 np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.02 0.36 0.95 0.44 0.74 0.83 1.04 1.93 0.74 0.64
15.5.2001 13.6.2001 17.7.2001 7.8.2001 11.9.2001 14.5.2002 11.6.2002 9.7.2002 5.8.2002 17.9.2002
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.99 0.56 0.6 0.41 1.63 0.68 4.05 0.68 0.35 1.22
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.59 0.54 0.42 0.65 1.91 0.69 1.77 0.62 1.94 2.41
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.93 0.55 0.88 0.35 1.65 0.84 1.58 0.44 2.62 2.37
19.5.2003 10.6.2003 31.7.2003 20.8.2003 17.9.2003 11.5.2004 15.6.2004 14.7.2004 10.8.2004 14.9.2004
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1 0.53 0.59 0.41 2.22 1.4 2.85 0.83 1.32 0.5
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np np np np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.79 0.79 0.51 0.53 2 1.88 2.84 1.54 0.93 0.47
12.5.2005 15.6.2005 20.7.2005 17.8.2005 14.9.2005
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.55 0.46 0.94 0.64 0.58
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l np np np np np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.24 0.44 0.97 1.22 1.67
Slika MR04-3: Lokacije merilnih mest v Tržaškem zalivu
Viri:

Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije

Slika MR04-4: Primerjava povprečnih poletnih vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini od 0–10 m na štirih območjih v Evropi (razredi so oblikovani glede na 20 %, 40 %, 60 % in 80 % percentilne porazdelitve klorofila)
Viri:

Ærtebjerg in Carstensen, 2004; Tržaški zaliv – Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

Prikaži podatke
Tržaški zaliv Sredozemsko morje Severno in Irsko morje Baltik
0 - 20 % 0.0-0.55 0.0-0.18 0.0-1.7 0.0-1.9
20 - 40 % 0.55-0.79 0.18-0.35 1.7-2.9 1.9-2.4
40 - 60 % 0.79-1.07 0.35-0.72 2.9-6.2 2.4-2.9
60 - 80 % 1.07-1.58 0.72-2.60 6.2-9.5 2.9-4.55
80 - 100 % > 1.58 > 2.60 > 9.5 > 4.55

Cilji

Zaščita in ohranjanje morskega okolja.

Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev.

Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.

Učinki prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi so lahko škodljiva cvetenja alg, ki povzročijo spremembo barve vode, nastanek pene, pogin bentoške favne, prostoživečih in gojenih rib ter zastrupitve ljudi ob uživanju školjk. Velika biomasa fitoplanktona lahko zmanjša prozornost vode in spodnjo mejo uspevanja morskih cvetnic in makroalg. Poleg lokalnega pomanjkanja kisika, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in spremenjenega obsega vzrejnih območij za ribe, lahko vse zgoraj našteto pospeši tudi rast nitastih makroalg.

Severni Jadran, katerega del je slovensko obalno morje, sodi med najproduktivnejše dele Sredozemskega morja. Posledice prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi se kažejo preko cvetenja fitoplanktona, pridnenega pomanjkanja kisika, pomorov pridnenih organizmov, izjemnih cvetenj alg, pojavljanja strupenih vrst alg, nastajanja sluzastih agregatov in povečane pokritosti morskega dna s hitrorastočimi zelenimi algami.

Večji del Tržaškega zaliva, zlasti njegov vzhodni, slovenski del, je prvenstveno s hranilnimi snovmi reven vodni ekosistem z manjšimi znaki prekomerne obremenjenosti. To je zlasti očitno v manjših, polzaprtih zalivih, v katere se zlivajo komunalne odplake.

Upoštevajoč povprečne letne vrednosti prozornosti morja in klorofila-a pod 2,5 µg/l lahko slovensko obalno morje po OECD klasifikaciji uvrstimo med s hranilnimi snovmi revna obalna območja.

Izmerjene koncentracije so sicer dokaj spremenljive, a v okviru podobnih vrednosti. Najvišje vrednosti so namerjene v hladnem delu leta ob značilnih sezonskih viških fitoplanktona. Rezultati kažejo na upadanje koncentracije klorofila-a v obdobju 1997–2005 in posledično na zmanjševanje prekomerne obremenjenosti na izbranih postajah (slika MR4-1, MR4-2).

V primerjavi z oceno vrednosti kazalcev v Baltiku in Severnem morju so vrednosti v slovenskem morju nizke (preglednica MR4-3). Glede na izbrane lokacije v evropskem delu Sredozemskega morja pa presegajo povprečje in so znatno višje.

Metodologija

Vir podatkov je zbirka podatkov (Koncentracije klorofila_a v slovenskem delu Tržaškega Zaliva.xls) Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo. Zbrani podatki prikazujejo koncentracijo klorofila-a na določenih globinah ter na izbranih merilnih postajah v slovenskem morju. Koncentracija klorofila-a je bila določena z uporabo fluorometrične metode (Holm-Hansen et al., 1965) in je pokazatelj biomase fitoplanktona. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega teritorialnega morja in zajemajo obdobje od leta 1997–2005. Meritve koncentracij klorofila-a se izvajajo enkrat mesečno. Pridobljeni so v okviru širšega monitoringa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje. Iz vrednosti koncentracij na globinah do 10 m so bila izračunana povprečja posameznih (dnevnih) meritev, ki so prikazane na slikah MR4-1 in MR4-2. Na podlagi teh povprečij, so bila izračunana povprečja za posamezno merilno (vzorčno) mesto v izbranem obdobju. V analizi so upoštevana merilna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo. Oceno trenda je na tem nizu podatkov nemogoče oceniti, ker so notranja nihanja prevelika.

Ærtebjerg, G., in J. Carstensen. 2004. (WEU13) Chlorofil-a concentrations in transitional, coastal and marine waters. NERI.

Degobbis, D., R. Precali, C. R. Ferrari, T. Ðakovac, A. Rinaldi, I. Ivanèiæ, M. Gismondi, in N. Smodlaka. 2005. Changes in nutrient concentrations and ratios during mucilage events in the period 1999-2002. The Science of the Total Environment 353: 103–114.

Fonda-Umani, S., L. Milani, D. Borme, A. de Olazabal, S. Parlato, R. Precali, R. Kraus, D. Luèiæ, J. Njire, C. Totti, T. Romagnoli, M. Pompei, in M. Cangini. 1999. Inter-annual variations of planktonic food webs in the northern Adriatic Sea. The Science of the Total Environment 353: 218–231.

Harding, L. W. j., D. Degobbis, in R. Precali. 1999. Production and fate of phytoplankton : annual cycles and interannual variability. V: T. C. Malone, A. Malej, L. W. Harding, Jr., N. Smodlaka, in R. E. Turner [eds.], Ecosystems at the land-sea margin : drainage basin to coastal sea., 131–172. American Geophysical Union, Washington, DC.

Holm-Hansen, O., C. J. Lorenzen, R. W. Holmes, in J. D. H. Strickland. 1965. Fluorimetric determination of chlorophyll. Journal of Consil 30: 3–15.
Mozetič, P., O. Bajt, B. Čermelj, N. Kovač, R. Milačič, M. Šiško, in V. Turk. 2005. Monitoring kakovosti morja, brakičnih voda in voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v letu 2004. Nacionalni inštitut za biologijo: Morska biološka postaja, Piran, Poročila MBP – Morska biološka postaja, 76.

Vollenweider, R. A., F. Giovanardi, G. Montanari, in A. Rinaldi. 1998. Characterization of the trophic conditions of marine coastal waters with special reference to the NW Adriatic Sea: Proposal for a trophic scale, turbidity and generalized water quality index. Environmetrics 9: 329–357.

Datum zadnje osvežitve
29.12.2006
Avtor(ji)

Branko Čermelj, Morska biološka postaja Piran, Nacionalni inštitut za biologijo