[MR04] Klorofil-a v obalnem morju
Definicija
Kazalec opisuje povprečne poletne vrednosti klorofila-a, od maja do septembra, na globini od 0 do 10 m. Vsebnost klorofila-a je kazalec prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi. Poleti je primarna proizvodnja fitoplanktona in posledično vsebnost klorofila-a omejena s hranilnimi snovmi. Kazalec je tako neposredno povezan s problemom povečanega vnosa hranilnih snovi iz človekovih dejavnosti, saj so na obalnem območju naravni viri hranil poleti najmanjši. Predstavlja lahko tudi učinke ukrepov namenjenih zmanjšanju vnosa hranilnih snovi.
V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so se avtorji raziskav trofičnega stanja slovenskega obalnega morja naslonili na klasifikacijo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V zadnjih letih pa se uporablja tudi razvrščanje na osnovi trofičnega indeksa – TRIX, ki temelji na določanju vsebnosti hranilnih soli dušika in celokupnega fosforja ter zasičenosti s kisikom v povezavi z vsebnostjo klorofila.
Grafi
Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006
| 14.1.1997 | 13.2.1997 | 12.3.1997 | 23.4.1997 | 19.5.1997 | 23.6.1997 | 7.7.1997 | 12.8.1997 | 17.9.1997 | 13.10.1997 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.73 | 0.48 | 0.9 | 2.4 | 0.79 | 1.53 | 1.23 | 0.56 | 0.67 | 1.31 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 0.88 | 0.82 | 1.22 | 1.51 | np | 1.45 | 1.37 | 0.91 | 1.74 | 1.66 |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 5.15 | 3.4 | 2.85 | 0.89 | 0.78 | 2.6 | 5.39 | 2.21 | 3.61 | 3.61 |
| 28.1.1998 | 17.2.1998 | 31.3.1998 | 21.4.1998 | 12.5.1998 | 15.6.1998 | 13.7.1998 | 18.8.1998 | 15.9.1998 | 13.10.1998 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.9 | 10.24 | 0.8 | 1.51 | 1.05 | 0.24 | 0.47 | 0.35 | 0.91 | 1.53 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 1.74 | 6.46 | 0.83 | 2.56 | 1.58 | 0.32 | 1.93 | 0.46 | 1.43 | 2.16 |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 1.35 | 10.99 | 3.2 | 2.64 | 1.02 | 0.36 | 0.95 | 0.44 | 0.74 | 2.32 |
| 10.11.1998 | 15.12.1998 | 14.1.1999 | 15.2.1999 | 16.3.1999 | 20.4.1999 | 18.5.1999 | 14.6.1999 | 13.7.1999 | 17.8.1999 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 9.07 | 1.07 | 0.9 | 10.24 | 0.8 | 1.51 | 1.05 | 0.24 | 0.47 | 0.35 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 7.43 | 1.4 | 1.74 | 6.46 | 0.83 | 2.56 | 1.58 | 0.32 | 1.93 | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 9.62 | 1.01 | 1.35 | 10.99 | 3.2 | 2.64 | 1.02 | 0.36 | 0.95 | 0.44 |
| 13.9.1999 | 17.11.1999 | 8.12.1999 | 13.1.2000 | 9.2.2000 | 14.3.2000 | 11.4.2000 | 16.5.2000 | 13.6.2000 | 13.7.2000 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.91 | 1.34 | 1.14 | 0.66 | 0.65 | 0.71 | 0.75 | 0.62 | 0.78 | 0.99 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 0.46 | 1.43 | 1.08 | np | np | np | np | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.74 | 1.16 | 1.14 | 0.67 | 2.06 | 1.6 | 1.84 | 0.83 | 1.04 | 1.93 |
| 9.8.2000 | 12.9.2000 | 10.10.2000 | 15.11.2000 | 12.12.2000 | 17.1.2001 | 13.2.2001 | 12.3.2001 | 18.4.2001 | 15.5.2001 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.69 | 0.47 | 0.64 | 2.19 | 1.22 | 0.84 | 2.8 | 1.35 | 1.6 | 0.99 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | np | np | 0.87 | 4.34 | 1.97 | 2.76 | 0.59 |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.74 | 0.64 | 1.17 | 2.94 | 3.7 | 0.67 | 5.94 | 1.92 | 3.51 | 0.93 |
| 13.6.2001 | 17.7.2001 | 7.8.2001 | 11.9.2001 | 16.10.2001 | 12.11.2001 | 16.1.2002 | 12.2.2002 | 12.3.2002 | 17.4.2002 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.56 | 0.6 | 0.41 | 1.63 | 1.87 | 0.78 | 1.66 | 1.26 | 0.77 | 1.03 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 0.54 | 0.42 | 0.65 | 1.91 | 3.24 | 1.15 | 7.23 | 1.2 | 2.43 | 0.9 |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.55 | 0.88 | 0.35 | 1.65 | 2.76 | 0.81 | 5.72 | 1.09 | 0.84 | 0.93 |
| 14.5.2002 | 11.6.2002 | 9.7.2002 | 5.8.2002 | 17.9.2002 | 15.10.2002 | 12.11.2002 | 29.1.2003 | 20.2.2003 | 19.3.2003 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.68 | 4.05 | 0.68 | 0.35 | 1.22 | 2.13 | 1.85 | 1.19 | 0.83 | 0.99 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 0.69 | 1.77 | 0.62 | 1.94 | 2.41 | 1.48 | 2.64 | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.84 | 1.58 | 0.44 | 2.62 | 2.37 | 1.92 | 2.62 | 1.61 | 0.9 | 0.72 |
| 16.4.2003 | 19.5.2003 | 10.6.2003 | 31.7.2003 | 20.8.2003 | 17.9.2003 | 20.10.2003 | 18.11.2003 | 15.12.2003 | 20.1.2004 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 1.45 | 1 | 0.53 | 0.59 | 0.41 | 2.22 | 0.69 | 3.72 | 1.44 | 0.71 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | np | np | np | np | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 1.85 | 0.79 | 0.79 | 0.51 | 0.53 | 2 | 0.64 | 1.01 | 1.03 | 0.69 |
| 18.2.2004 | 17.3.2004 | 14.4.2004 | 11.5.2004 | 15.6.2004 | 14.7.2004 | 10.8.2004 | 14.9.2004 | 14.10.2004 | 17.11.2004 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 1.06 | 0.66 | 1.44 | 1.4 | 2.85 | 0.83 | 1.32 | 0.5 | 2.07 | 4.21 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | np | np | np | np | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 1 | 0.86 | 1.58 | 1.88 | 2.84 | 1.54 | 0.93 | 0.47 | 1.85 | 4.58 |
| 15.12.2004 | 18.1.2005 | 23.2.2005 | 23.3.2005 | 14.4.2005 | 12.5.2005 | 15.6.2005 | 20.7.2005 | 17.8.2005 | 14.9.2005 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 1.47 | 1.12 | 1.66 | 0.59 | 1.37 | 0.55 | 0.46 | 0.94 | 0.64 | 0.58 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | np | np | np | np | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 2.12 | 1.14 | 1.73 | 0.52 | 3.24 | 1.24 | 0.44 | 0.97 | 1.22 | 1.67 |
| 14.10.2005 | 15.11.2005 | 16.12.2005 | |||||||||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 2.64 | 0.82 | 0.26 | |||||||
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | |||||||
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 1.81 | 2.25 | 0.2 |
Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006
| 19.5.1997 | 23.6.1997 | 7.7.1997 | 12.8.1997 | 17.9.1997 | 12.5.1998 | 15.6.1998 | 13.7.1998 | 18.8.1998 | 15.9.1998 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.79 | 1.53 | 1.23 | 0.56 | 0.67 | 1.05 | 0.24 | 0.47 | 0.35 | 0.91 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 0.03 | 1.45 | 1.37 | 0.91 | 1.74 | 1.58 | 0.32 | 1.93 | 0.46 | 1.43 |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.78 | 2.6 | 5.39 | 2.21 | 3.61 | 1.02 | 0.36 | 0.95 | 0.44 | 0.74 |
| 18.5.1999 | 14.6.1999 | 13.7.1999 | 17.8.1999 | 13.9.1999 | 16.5.2000 | 13.6.2000 | 13.7.2000 | 9.8.2000 | 12.9.2000 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 1.05 | 0.24 | 0.47 | 0.35 | 0.91 | 0.62 | 0.78 | 0.99 | 0.69 | 0.47 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 1.58 | 0.32 | 1.93 | 0.46 | 1.43 | np | np | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 1.02 | 0.36 | 0.95 | 0.44 | 0.74 | 0.83 | 1.04 | 1.93 | 0.74 | 0.64 |
| 15.5.2001 | 13.6.2001 | 17.7.2001 | 7.8.2001 | 11.9.2001 | 14.5.2002 | 11.6.2002 | 9.7.2002 | 5.8.2002 | 17.9.2002 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.99 | 0.56 | 0.6 | 0.41 | 1.63 | 0.68 | 4.05 | 0.68 | 0.35 | 1.22 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | 0.59 | 0.54 | 0.42 | 0.65 | 1.91 | 0.69 | 1.77 | 0.62 | 1.94 | 2.41 |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.93 | 0.55 | 0.88 | 0.35 | 1.65 | 0.84 | 1.58 | 0.44 | 2.62 | 2.37 |
| 19.5.2003 | 10.6.2003 | 31.7.2003 | 20.8.2003 | 17.9.2003 | 11.5.2004 | 15.6.2004 | 14.7.2004 | 10.8.2004 | 14.9.2004 | ||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 1 | 0.53 | 0.59 | 0.41 | 2.22 | 1.4 | 2.85 | 0.83 | 1.32 | 0.5 |
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | np | np | np | np | np | np | np |
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 0.79 | 0.79 | 0.51 | 0.53 | 2 | 1.88 | 2.84 | 1.54 | 0.93 | 0.47 |
| 12.5.2005 | 15.6.2005 | 20.7.2005 | 17.8.2005 | 14.9.2005 | |||||||
| JV del Tržaškega zaliva (000F) | mikro g/l | 0.55 | 0.46 | 0.94 | 0.64 | 0.58 | |||||
| JZ del Tržaškega zaliva (000G) | mikro g/l | np | np | np | np | np | |||||
| osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) | mikro g/l | 1.24 | 0.44 | 0.97 | 1.22 | 1.67 |
Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije
Ærtebjerg in Carstensen, 2004; Tržaški zaliv – Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006
| Tržaški zaliv | Sredozemsko morje | Severno in Irsko morje | Baltik | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 0 - 20 % | 0.0-0.55 | 0.0-0.18 | 0.0-1.7 | 0.0-1.9 | |
| 20 - 40 % | 0.55-0.79 | 0.18-0.35 | 1.7-2.9 | 1.9-2.4 | |
| 40 - 60 % | 0.79-1.07 | 0.35-0.72 | 2.9-6.2 | 2.4-2.9 | |
| 60 - 80 % | 1.07-1.58 | 0.72-2.60 | 6.2-9.5 | 2.9-4.55 | |
| 80 - 100 % | > 1.58 | > 2.60 | > 9.5 | > 4.55 |
Cilji
Zaščita in ohranjanje morskega okolja.
Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev.
Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.
Komentar
Učinki prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi so lahko škodljiva cvetenja alg, ki povzročijo spremembo barve vode, nastanek pene, pogin bentoške favne, prostoživečih in gojenih rib ter zastrupitve ljudi ob uživanju školjk. Velika biomasa fitoplanktona lahko zmanjša prozornost vode in spodnjo mejo uspevanja morskih cvetnic in makroalg. Poleg lokalnega pomanjkanja kisika, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in spremenjenega obsega vzrejnih območij za ribe, lahko vse zgoraj našteto pospeši tudi rast nitastih makroalg.
Severni Jadran, katerega del je slovensko obalno morje, sodi med najproduktivnejše dele Sredozemskega morja. Posledice prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi se kažejo preko cvetenja fitoplanktona, pridnenega pomanjkanja kisika, pomorov pridnenih organizmov, izjemnih cvetenj alg, pojavljanja strupenih vrst alg, nastajanja sluzastih agregatov in povečane pokritosti morskega dna s hitrorastočimi zelenimi algami.
Večji del Tržaškega zaliva, zlasti njegov vzhodni, slovenski del, je prvenstveno s hranilnimi snovmi reven vodni ekosistem z manjšimi znaki prekomerne obremenjenosti. To je zlasti očitno v manjših, polzaprtih zalivih, v katere se zlivajo komunalne odplake.
Upoštevajoč povprečne letne vrednosti prozornosti morja in klorofila-a pod 2,5 µg/l lahko slovensko obalno morje po OECD klasifikaciji uvrstimo med s hranilnimi snovmi revna obalna območja.
Izmerjene koncentracije so sicer dokaj spremenljive, a v okviru podobnih vrednosti. Najvišje vrednosti so namerjene v hladnem delu leta ob značilnih sezonskih viških fitoplanktona. Rezultati kažejo na upadanje koncentracije klorofila-a v obdobju 1997–2005 in posledično na zmanjševanje prekomerne obremenjenosti na izbranih postajah (slika MR4-1, MR4-2).
V primerjavi z oceno vrednosti kazalcev v Baltiku in Severnem morju so vrednosti v slovenskem morju nizke (preglednica MR4-3). Glede na izbrane lokacije v evropskem delu Sredozemskega morja pa presegajo povprečje in so znatno višje.
Metodologija
Vir podatkov je zbirka podatkov (Koncentracije klorofila_a v slovenskem delu Tržaškega Zaliva.xls) Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo. Zbrani podatki prikazujejo koncentracijo klorofila-a na določenih globinah ter na izbranih merilnih postajah v slovenskem morju. Koncentracija klorofila-a je bila določena z uporabo fluorometrične metode (Holm-Hansen et al., 1965) in je pokazatelj biomase fitoplanktona. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega teritorialnega morja in zajemajo obdobje od leta 1997–2005. Meritve koncentracij klorofila-a se izvajajo enkrat mesečno. Pridobljeni so v okviru širšega monitoringa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje. Iz vrednosti koncentracij na globinah do 10 m so bila izračunana povprečja posameznih (dnevnih) meritev, ki so prikazane na slikah MR4-1 in MR4-2. Na podlagi teh povprečij, so bila izračunana povprečja za posamezno merilno (vzorčno) mesto v izbranem obdobju. V analizi so upoštevana merilna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo. Oceno trenda je na tem nizu podatkov nemogoče oceniti, ker so notranja nihanja prevelika.
Ærtebjerg, G., in J. Carstensen. 2004. (WEU13) Chlorofil-a concentrations in transitional, coastal and marine waters. NERI.
Degobbis, D., R. Precali, C. R. Ferrari, T. Ðakovac, A. Rinaldi, I. Ivanèiæ, M. Gismondi, in N. Smodlaka. 2005. Changes in nutrient concentrations and ratios during mucilage events in the period 1999-2002. The Science of the Total Environment 353: 103–114.
Fonda-Umani, S., L. Milani, D. Borme, A. de Olazabal, S. Parlato, R. Precali, R. Kraus, D. Luèiæ, J. Njire, C. Totti, T. Romagnoli, M. Pompei, in M. Cangini. 1999. Inter-annual variations of planktonic food webs in the northern Adriatic Sea. The Science of the Total Environment 353: 218–231.
Harding, L. W. j., D. Degobbis, in R. Precali. 1999. Production and fate of phytoplankton : annual cycles and interannual variability. V: T. C. Malone, A. Malej, L. W. Harding, Jr., N. Smodlaka, in R. E. Turner [eds.], Ecosystems at the land-sea margin : drainage basin to coastal sea., 131–172. American Geophysical Union, Washington, DC.
Holm-Hansen, O., C. J. Lorenzen, R. W. Holmes, in J. D. H. Strickland. 1965. Fluorimetric determination of chlorophyll. Journal of Consil 30: 3–15.
Mozetič, P., O. Bajt, B. Čermelj, N. Kovač, R. Milačič, M. Šiško, in V. Turk. 2005. Monitoring kakovosti morja, brakičnih voda in voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v letu 2004. Nacionalni inštitut za biologijo: Morska biološka postaja, Piran, Poročila MBP – Morska biološka postaja, 76.
Vollenweider, R. A., F. Giovanardi, G. Montanari, in A. Rinaldi. 1998. Characterization of the trophic conditions of marine coastal waters with special reference to the NW Adriatic Sea: Proposal for a trophic scale, turbidity and generalized water quality index. Environmetrics 9: 329–357.