Kazalec prikazuje število zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih gum.

Izrabljena guma je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljena guma je tudi guma, ki jo njen uporabnik vrne distributerju gum v okviru reklamacije zaradi kakovosti dostavljenega blaga. Izrabljena guma je odpadek, ki se uvršča v skupino odpadkov s  številko 16 01 03 s seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. V skladu z Uredbo o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09), je guma pnevmatika za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (v nadaljnjem besedilu: vozila). Za gume se ne štejejo plašči za kolesa brez motorja (velo plašči) in ščitniki za avtomobile ter zračnice za gume vseh vrst.

Sorazmerno z naraščanjem števila registriranih motornih vozil, narašča tudi število nastalih izrabljenih gum (IG). Skladno z uredbo je od leta 2010 tudi pri ravnanju z IG uveljavljena razširjena proizvajalčeva odgovornost. Gospodarski subjekti, ki kot prvi dajo gume v promet morajo sami organizirati in financirati ravnanje z izrabljenimi gumami skladno z zahtevami uredbe.

Povprečna mesečna letna količina prevzetih IG v posameznih obdobjih od spremembe sistema v letu 2006, je okoli 16.000 ton IG. Ob vzpostavitvi sistema se je ocenjevalo, da letno nastane 14.000 ton IG. Glede na podatke zbrane v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, je bilo v letu 2015 v Republiki Sloveniji  dano na trg  okrog 21.000 ton gum.

IG se bodisi snovno ali energetsko predelajo, manjša količina pa jih je oddana v ponovno uporabo oziroma obnovo. Sorazmerno z večjim zajemom IG od leta 2006 dalje, so se povečale tudi količine IG, oddanih v predelavo. V zadnjih letih se delež snovne predelave povečuje. V letu 2015 jih je bilo v snovno predelavo oddanih 65 % (predelava IG v gumeni granulat, ki se dalje uporablja za različne namene), 35 % pa v energetsko (sosežig v cementarnah). Poleg predelave v Sloveniji, so bile IG v predelavo oddane v Avstrijo, na Madžarsko in na Hrvaško. Izjema je bilo leto 2011, ko je bilo v snovno predelavo oddanih kar 94 % IG.V tem letu v skupni načrt ravnanja z IG še niso bile vključene vse cementarne, ki IG uporabljajo kot energent po letu 2011. Cementarna, ki je v letu 2010 sprejela IG v energetsko predelavo, jih v 2011 ni sprejela in IG so bile večinoma izvožene z namenom snovne predelave.

Odpadne gume so problematični odpadki predvsem zaradi njihove prostornine in dolge razgradljivosti. Merilo za ocenjevanje uspešnosti sistema ravnanja z IG je stopnja predelave, ki v državah Evropske unije v povprečju znaša 85 %. Tudi v Sloveniji skušamo slediti tej (neformalni) ciljni stopnji z uvedenimi ukrepi za dosego tega razmerja kot so npr. razširjena proizvajalčeva odgovornost, izboljšana organizacija zbiranja idr.