Kazalec predstavlja število prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Črevesne nalezljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo fekalno oralno (»iz iztrebka v usta«). Povzročajo jih različni povzročitelji: virusi, bakterije, glive in paraziti.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jih povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane. V skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in poškodb MKB-10 jih uvrščamo med diagnoze A00 do A09 ter B15 in B17.2.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Oseba, ki ima črevesno nalezljivo bolezen oziroma okužbo s hrano ima prebavne težave zaradi vnetja prebavil, ki se kaže s: slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo, drisko. Bolnik je zaradi bolezni lahko izčrpan, zaradi izgube tekočine pa mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni. Obolenje nastopi nekaj ur do nekaj dni po okužbi, odvisno od povzročitelja in količine mikrobov, ki jo človek prejme. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, dojenčke, otroke in nosečnice.

ČNB oziroma bolezni, ki se prenašajo s hrano,ostajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti  in  so pomemben javnozdravstveni izziv. Uvrščamo jih med zoonoze, to so bolezni, ki se prenašajo  iz živali na ljudi. Ocenjuje se, da prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo.

Črevesne nalezljive bolezni povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z iztrebki in izbruhanino ter preko umazanih rok (t.i.bolezni »umazanih rok«). Od tod jih zanesejo v hrano (okužbe s hrano), vodo (hidrična okužba) ali na predmete (kontaktna okužba). Povzročitelji najdejo pot v usta človeka, ki se na ta način okuži. Opisana pot se imenuje »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka večine ČNB. Pri driski je spremenjena konzistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

V letu 2012 je bilo prijavljenih 19998 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za 11% manj kot v letu 2011, ko smo prejeli 22335 prijav. Največji delež prijavljenih ČNB, 72%, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Najvišje incidenčne stopnje ČNB so bile v murskosoboški, novogoriški in kranjski regiji. 

Vrstni red najpogostejših ČNB v letu 2012 se razlikuje od leta 2011. Na prvem mestu so pričakovano gastroenterokolitisi neznane etiologije, norovirusne in rotavirusne okužbe, sledijo gastroenterokolitisi, ki jih povzročajo: kampilobaktri, salmonele, Clostridium difficile, adenovirusi in E.coli. (V letu 2011 so bile med bakterijskimi povzročitelji  na tretjem mestu E.coli). V primerjavi z letom 2011 se je najbolj povečalo število prijav okužb s Clostridium difficile, ( za 97%), šigelami (za 30%),  adenovirusi (za 20%),  za 36% se je zmanjšalo število rotavirusnih in 26% norovirusnih gastroenterokolitisov.

Število hospitaliziranih zaradi ČNB je v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za 8% (tabela 12). Najnižji je delež hospitaliziranih z norovirusnimi okužbami ( hospitaliziranih je bilo 15% prijavljenih primerov), najvišji je delež z okužbami s Clostridium difficile ( 71%). 

Dejanska incidenca ČNB oziroma okužb s hrano ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave zajemajo namreč samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način podcenimo dejansko breme ČNB. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC (Center for Disease Control) je faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB in prebivalstva.

Podatki Evropske agencije za varnost hrane(EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(ECDC) kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša zoonoza oziroma črevesna nalezljiva bolezen v evropskih državah kampilobakterioza.