Kazalec prikazuje incidenco kožnega melanoma pri odraslih, mlajših od 55 let, v Sloveniji in izbranih državah EU.

Melanom, ki se pojavlja pri mlajših od 55 let, se glede na raziskave zdi močno povezan z izpostavljanjem UV sevanju v otroštvu. Akutna, neredna in pretirana izpostavljenost soncu, predvsem v otroštvu in pri svetlopoltih ljudeh, je glavni dejavnik tveganja za melanom, maligni rak pigmentnih celic v koži. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, in ustrezni časovni trend dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva. Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Kadar želimo primerjati več populacij med seboj moramo upoštevati, da je starostna struktura populacij lahko zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizacijo. Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka kot v standardni populaciji – pove nam torej kakšna bi bila groba stopnja incidence v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Na povečanje incidence opazovane bolezni vplivajo predvsem naslednji dejavniki:

• povečana koncentracija dejavnika za razvoj bolezni,
• večja dovzetnost ljudi za bolezen,
• izboljšanje diagnostičnih možnosti in s tem omogočanje bolj učinkovitega odkrivanja bolezni ter izboljšanje kvalitete zbiranja podatkov,
• priseljevanje za bolezen dovzetnih ljudi (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Melanom je maligna transformacija pigmentnih celic (melanocitov) v koži (Holman, 1983). Ocenjuje se, da je med 65 in 90 odstotki malignega melanoma kože povzročenih z izpostavljanjem virom UV žarčenja (Rehfuss, von Ehrentein, 2002). Večina primerov melanoma je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu, čeprav izpostavljenost v odrasli dobi prav tako prispeva k tveganju. Bledo bela ali svetla koža (tip kože I in II po Fitzpatricku), veliko število ali atipični kožni nevusi in družinska anamneza kožnega raka so najbolj pomembni napovedni dejavniki tveganja za melanom (Tucker, 2003). Najbolj pogosto je ta lokaliziran pri moških na trupu, pri ženskah pa na nogah. Uporaba solarijev je dodatni dejavnik tveganja za melanom (Gandini, 2005).

V Sloveniji je melanom do leta 1980 sodil med zelo redke pojavne oblike raka. V obdobju 1970-1979 je bila groba incidenčna stopnja pri moških 2,1/100.000 prebivalcev in pri ženskah 3,5/100.000 prebivalcev (Primic Žakelj, 2001). Groba incidenčna stopnja se je v obdobju 1985 do 2004 povečala - pri moških za 4-krat (s 4,1 na 17,1/100.000), pri ženskah pa za 3,2-krat (s 5,4 na 17,7/100.000) (ibid.). V obdobju 1998 do 2010 se je incidenca povečala pri obeh spolih. Po podatkih Registra raka se je pri ženskah povečala predvsem med mlajšimi osebami, v skupini 30-34 let, pri moških pa je večji porast med starejšimi, to je po 60. letu starosti.

Melanom je pogostejši med severno evropsko populacijo. To je verjetno zaradi večje občasne pretirane izpostavljenosti sevanju UV v kombinaciji s svetlim tipom kože. V vzhodnoevropskih državah je incidenca nizka do srednja. Te razlike so lahko povezane s posebnim vedenjem (zimske počitnice, želja po soncu), kot tudi z višjo stopnjo pravilno postavljenih diagnoz, ki izhaja iz boljšega odkrivanja melanoma. Melanom je pogostejši tudi med ljudmi v višjih socialno-ekonomskih skupinah. Podatki za leto 2008 kažejo največjo incidenco melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, v severnih in zahodnih, najnižjo pa v južnoevropskih državah, s 3 do 8 krat nižjimi stopnjami tako pri moških kot tudi pri ženskah (WHO, 2009a). Kljub tem dejstvom je bila v letu 2012 v Sloveniji starostna standardizirana incidenčna stopnja 20,4/100.000 prebivalcev, pri moških 21,2/100.000, in pri ženskah 20,5/100.000, kar je precej nad povprečjem EU-27, kjer za leto 2012 znaša 13,2/100.000 prebivalcev za moške in 13,1/100.000 prebivalcev za ženske (Zadnik, Primic Žakelj, 2010). V Sloveniji je, upoštevaje oba spola, za leto 2013 maligni melanom na sedmem mestu po pogostosti, ne-melanomski rak kože pa med raki najpogostejši (Rak v Sloveniji, 2014).

Preživetje bolnikov z melanomom je močno povezano s stadijem bolezni ob diagnozi, kar predstavlja smiseln argument za razmislek o organiziranem programu presejanja za melanom. Vendar dokazov o zmanjšanju umrljivosti za melanomom ob organiziranem presejalnem programu še ni na voljo. Ker se pričakuje, da bo incidenca melanoma v prihodnosti še naraščala, ostaja zgodnje odkrivanje še vedno pomembno sredstvo v boju proti bolezni. Preventivne kampanje, izvajane v severozahodnih evropskih državah od leta 1980, so verjetno privedle do znižanja povprečne debeline melanoma in stabilizacijo umrljivosti za melanomom pri mladih (Mansson-Brahme, 2002). Poleg tega obstajajo dokazi, da ustrezna zaščita pred soncem učinkovito znižuje število melanocitnih nevusov pri otrocih (English, 2005).

Glavni način preprečevanja melanoma je svetovanje ljudem, naj omejijo svojo izpostavljenost soncu z izogibanjem izpostavljenosti v tistih urah dneva, ko je UV sevanje najmočnejše (približno dve uri pred in po sončnem poldnevu), ter z uporabo primerne obleke, pokrivala in sončnih očal. Posebno pozornost je treba posvetiti otrokom. Uporaba izdelkov za zaščito pred soncem lahko pomaga preprečiti opekline in kožnega raka, vendar pa lahko privede tudi do večje izpostavljenosti soncu.

Pomen krepitve preventivnih dejavnosti v smislu doslednega izvajanja zaščite pred UV sevanjem že od najnežnejšega otroštva dodatno potrjujejo podatki o stanju v državah v katerih te aktivnosti intenzivno izvajajo že desetletja. Stopnja incidence melanoma se namreč še nadalje stopnjuje v večini evropskih držav (predvsem južna in vzhodna Evropa) medtem ko v Avstraliji, Novi Zelandiji , ZDA, Kanadi, Izraelu in Norveški postaja v zadnjih letih stabilna. Znaki stabilizacijskega trenda so vidni zlasti v mlajši starostni skupini (25-44 let) (Erdmann, 2012).

V večini evropskih držav trenutno ni uradnih predpisov glede izpostavljenosti UV sevanju (WHO, 2009). Obstajajo torej velike priložnosti za razvoj politik, pa tudi za uskladitev in okrepitev prizadevanj za zmanjšanje takih izpostavljenosti. Nacionalne politike za zmanjšanje izpostavljenosti umetnemu UV sevanju - skupaj s predpisi o uporabi solarijev za otroke in najstnike – bi se morali izvajati v večjem številu držav Evropske regije WHO. Prekomerno izpostavljenost sončnemu UV sevanju je najlaže preprečiti z regionalnimi in lokalnimi kampanjami za ozaveščanje in informiranje ljudi, zlasti v izobraževalnih ustanovah. Cilj je spodbuditi učence oziroma že predšolske otroke, da sprejmejo ukrepe za zaščito pred soncem. V tej zvezi bi izpostavili nacionalni preventivni program Varno s soncem, ki v Sloveniji poteka v vrtcih od leta 2007, v osnovnih šolah pa od 2010.