Implicitna stopnja obdavčitve energije se je v letu 2016 nekoliko zmanjšala. Kljub temu je še vedno nad povprečjem EU in se ne spreminja veliko. Za leto 2017 se za Slovenijo ocenjuje rast implicitne davčne stopnje za 3 %. Pred letom 2009, ko se je znatno povečala, je bila opazno nižja od povprečja EU. Razloge za razlike gre iskati predvsem v razlikah v strukturi rabe energije, kjer je izrazito večji delež tekočih goriv za pogon motornih vozil, in v višini obdavčitve posameznih energentov. Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena, spremljamo vrednost kazalca glede na raven v EU.
Implicitna obdavčitev energije je kazalec, ki spremlja napredek pri doseganju ciljev strategije EU za trajnostni razvoj. Z implicitno stopnjo obdavčitve energije merimo, kako je z davki obremenjena končna energija. V državah EU so davki na energijo pomemben ekonomski instrument za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo.
Sprememba v vrednosti kazalca je lahko odraz več dejavnikov. Za razumevanje medletnih sprememb v kazalcu je potrebna analiza sprememb v strukturi rabe virov energije in analiza sprememb v višinah obdavčitve posameznih virov. Kazalec omogoča tudi ocenjevanje vloge fiskalne politike pri spremembah povpraševanja po energiji.
Omejitev kazalca je, da izračun kazalca temelji na davčnih prihodkih od prodane energije. Davčni prihodki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka in ne na načelu plačila davčnemu organu. Izračun davčnih prihodkov po tem načelu ne daje informacije o tem, koliko so znašali dejansko plačani davki na energijo in koliko je dejansko obremenjena energija z davki. Kazalec implicitne stopnje obdavčitve energije je precenjen, saj ne upošteva vračil in oprostitev plačila nekaterih davkov/trošarin na energente.
Kazalec implicitna obdavčitev energije je opredeljen kot razmerje med davčnimi prihodki od prodaje energije in končno rabo energije v posameznem koledarskem letu. Davčni prihodki od prodaje energije so izraženi v evrih (deflacionirani s cenovnim deflatorjem za domačo končno porabo) in rabo končne energije v toe.
EU-28 | Slovenija | Slovenija (2017) | |
---|---|---|---|
2005 | 193,83 | 164,73 | |
2006 | 192,63 | 164,19 | |
2007 | 192,87 | 176,53 | |
2008 | 188,31 | 171,17 | |
2009 | 201,13 | 217 | |
2010 | 198,82 | 219,87 | |
2011 | 215,32 | 211,02 | |
2012 | 218,04 | 238,69 | |
2013 | 221,17 | 243,34 | |
2014 | 234,42 | 256,24 | |
2015 | 233,07 | 258,17 | |
2016 | 234,79 | 256,89 | |
2017 | 263,77 |
Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena.
Ciljne vrednosti stopenj obdavčitve energije niso postavljene. Smiselno je, da je vrednost kazalca v Sloveniji primerljiva implicitnim stopnjam obdavčitve energije EU-28. Direktiva o obdavčitvi energije določa minimalne stopnje obdavčitve energentov in električne energije. Predpisane minimalne obdavčitve morajo odražati konkurenčnost različnih energentov. Strategija trajnostnega razvoja EU priporoča, da bi morale države članice preusmeriti obdavčitve z dela na porabo energije in/ali na onesnaževanje, da bi prispevali k ciljem EU − povečanje zaposlenosti in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
Vrednost implicitne stopnje obdavčitve energije v Sloveniji je bila leta 2016 višja za dobrih 9 % od povprečne stopnje obdavčitve držav EU-28. Leta 2005 je bila obdavčitev energije za 15 % pod povprečjem EU. Do večjih sprememb pri obdavčitvi energentov je prišlo v letu 2009, od takrat naprej je obdavčitev na porabljeno enoto energije višja od povprečja EU (z izjemo v letu 2011). Razlog za spremembo je v povišanju trošarin na pogonska goriva in kurilno olje ter spremenjena struktura rabe energije. V obdobju po letu 2009 ni bilo večjih medletnih sprememb. Implicitna stopnja obdavčitve v Sloveniji za leto 2016 kaže rahlo zmanjšanje stopnje obdavčitve glede na leto poprej, kar lahko pripišemo dejstvu, da se je raba pogonskih goriv zmanjšala bolj kot raba ostalih energentov.