KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2015-2020 so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Kostel, Kobilje in Trzin. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2021 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM10, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih. Poleg onesnaženega zunanjega zraka pa na razvoj astme vpliva tudi onesnažen notranji zrak. Prisotnost alergenov, ko so vlaga, plesni, pršice, hišne živali in cigaretni dim tveganje za nastanek astme še povečuje.


Kazalec prikazuje delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme v obdobju 2010 – 2021 za različne starostne skupine otrok (0-4 leta, 5-9 let in 10-14 let) in prostorski prikaz bolnišničnih obravnav  zaradi  astme  pri  otrocih  in  mladostnikih (od  0  do  19  let)  v obdobju 2016 - 2020.  Za leto 2019 je narejena tudi primerjava Slovenije z EU, ki prikazuje delež ljudi z astmo.  

Astmatične napade povzročajo onesnaževala zunanjega zraka in alergeni, ki so prisotni v notranjem zraku. Številne študije opisujejo, kako onesnažen zrak, ki je posledica onesnaževanja zaradi prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno tudi povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010). Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje, vir pa predstavlja promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002) in povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav.

Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Izpostavljenost različnim, tako imenovanim sprožilcem astme ( virusi, tobačni dim, onesnažen zrak, pršice, plesni) (Hakimek  in Tripodi, 2013), povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Šuškovič in Košnik, 2006). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998).


Grafi

Slika ZD02-1: Delež sprejemov otrok (0-14 let) v bolnišnico zaradi astme, Slovenija, upravne enote, 2010 – 2021
Viri: 

NIJZa, 2022 (29. 08. 2022)

Prikaži podatke

Ljubljana [št.sprejemov]

Maribor [št.sprejemov]

Celje [št.sprejemov]

Trbovlje [št.sprejemov]

Zagorje ob Savi [št.sprejemov]

Ljubljana [št.preb. v upravni enoti]

Maribor [št.preb. v upravni enoti]

Celje [št.preb. v upravni enoti]

Trbovlje [št.preb. v upravni enoti]

Zagorje ob Savi [št.preb. v upravni enoti]

Ljubljana [%]

Maribor [%]

Celje [%]

Trbovlje [%]

Zagorje ob Savi [%]

2002

88

41

5

2

2

47111

19032

9262

2495

2745

0,19

0,22

0,05

0,08

0,07

2003

86

18

3

3

0

46046

18487

8961

2356

2664

0,19

0,10

0,03

0,13

0

2004

47

29

4

1

0

45044

18017

8681

2245

2605

0,10

0,16

0,05

0,04

0

2005

80

44

8

1

0

44506

17660

8624

2167

2501

0,18

0,25

0,09

0,05

0

2006

61

45

6

1

1

44416

17530

8538

2107

2476

0,14

0,26

0,07

0,05

0,04

2007

91

47

13

2

0

44330

17338

8497

2068

2447

0,21

0,27

0,15

0,10

0

2008

87

40

9

3

0

44646

17158

8556

2058

2444

0,19

0,23

0,11

0,15

0

2009

70

63

7

0

2

45863

17441

8531

2025

2445

0,15

0,36

0,08

0

0,08

2010

32

70

13

0

0

46997

17558

8542

2041

2470

0,07

0,40

0,15

0

0

2011

36

46

8

1

0

48494

17724

8656

1996

2467

0,07

0,26

0,09

0,05

0

2012

39

46

9

3

2

49551

17799

8793

2013

2481

0,08

0,26

0,10

0,15

0,08

2013

19

60

14

1

0

50785

18025

8877

2005

2476

0,04

0,33

0,16

0,05

0

2014

34

63

13

2

1

51760

18319

9030

1999

2451

0,07

0,34

0,14

0,10

0,04

2015

10

39

9

0

1

52838

18671

9201

2042

2460

0,02

0,21

0,10

0

0,04

2016

32

18

6

0

2

53568

18833

9302

2038

2476

0,06

0,10

0,06

0

0,08

2017

19

24

7

0

0

54303

19205

9418

2042

2467

0,03

0,12

0,07

0

0

2018

11

39

2

1

0

54938

19477

9397

2042

2481

0,02

0,20

0,02

0,05

0

2019

18

19

3

4

3

55567

19775

9465

2077

2491

0,03

0,10

0,03

0,19

0,12

2020

14

5

2

2

0

55825

20047

9538

2096

2502

0,03

0,02

0,02

0,10

0

2021

6

6

4

2

0

55229

20261

9387

2139

2493

0,01

0,03

0,04

0,09

0

Slika ZD02-2: Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine, Slovenija, upravne enote, 2021
Viri: 

NIJZa, 2022 (29. 08. 2022)

Prikaži podatke

Ljubljana[št. sprejemov - astma]

Maribor[št. sprejemov - astma]

Celje[št. sprejemov - astma]

Trbovlje[št. sprejemov - astma]

Zagorje ob Savi[št. sprejemov - astma]

Ljubljana[št. vseh sprejemov]

Maribor[št. vseh sprejemov]

Celje[št. vseh sprejemov]

Trbovlje[št. vseh sprejemov]

Zagorje ob Savi[št. vseh sprejemov]

Ljubljana[%]

Maribor[%]

Celje[%]

Trbovlje[%]

Zagorje ob Savi[%]

0 do 4 leta

0

4

1

0

0

2458

828

525

133

136

0

0,48

0,19

0

0

5 do 9 let

3

1

2

2

0

894

360

202

52

47

0,34

0,28

0,99

3,85

0

10 do 14 let

3

1

1

0

0

982

351

185

37

39

0,31

0,28

0,54

0

0

Slika ZD02-3: Število bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih starih med 0 in 19 let (na 1.000) po občinah, Slovenija, 2016-2020
Viri: 
Slika ZD02-4: Delež oseb z astmo v EU, 2019
Viri: 

Eurostat, 2021 (12. 10. 2021)

Prikaži podatke

2019 [%]

EU27 [%]

Belgija

5,80

5,70

Bolgarija

2,20

5,70

Češka

4,60

5,70

Danska

7,20

5,70

Nemčija

8

5,70

Estonija

4,10

5,70

Irska

7,30

5,70

Grčija

3,30

5,70

Španija

4,10

5,70

Francija

7,80

5,70

Hrvaška

4,80

5,70

Italija

4,60

5,70

Ciper

4

5,70

Latvija

3,80

5,70

Litva

2,80

5,70

Luksemburg

6

5,70

Madžarska

5

5,70

Malta

6

5,70

Nizozemska

6,40

5,70

Avstrija

4,30

5,70

Poljska

4,10

5,70

Portugalska

6,10

5,70

Romunija

1,50

5,70

Slovenija

4,80

5,70

Slovaška

4

5,70

Finska

9,40

5,70

Švedska

7,50

5,70

Združeno Kraljestvo

0

5,70

Islandija

0

5,70

Norveška

7,90

5,70


Cilji

Za zmanjšanje onesnaževanja zraka in varovanje zdravja ljudi se zavzema Sedmi okoljski akcijski program EU.

Ukrepi za zmanjšanje števila otrok, obolelih zaradi astme in alergijskih bolezni, morajo biti usmerjeni na dva nivoja. Prvi je preprečevanje izpostavljenosti otrok dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo nastanek astme in alergijskih bolezni, drugi pa odstranitev dejavnikov tveganja, ki povzročijo poslabšanje že obstoječe bolezni (astme in alergijskih bolezni).

Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo astmo in alergijske bolezni, zlasti pa zaradi onesnaženega zraka, je pomembno, da ohranjamo zunanji in notranji zrak čim bolj čist. Onesnaženost zraka z delci, ozonom in dušikovimi oksidi namreč povzroča nastanek in/ali poslabšanje osnovne bolezni.


Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in astmo se v Evropi zvišuje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (WHO, 2006; Green, 2003). Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo.

Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. V Sloveniji so na voljo podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme in ostalih dihalnih obolenj. V Sloveniji spremljamo bolnišnične obravnave otrok v krajih, kjer poteka redni monitoring onesnaženega zraka (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi). V letu 2021 je bilo številčno največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok v Ljubljani in Mariboru (po 6). Delež sprejemov v bolnišnico v letu 2021 zaradi astme je bil pri otrocih starih 0-4 let 0,11 %, pri otrocih, starih 5-9 let  0,61 %, pri otrocih, starih 10-14 let pa 0,54 %. Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar kaže na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro ambulantno vodeni in prejemajo ustrezno terapijo, ki preprečuje poslabšanje astme in zato hospitalizacija ni potrebna. V obdobju 2016 do 2020 je bilo največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok iz občin Kostel, Kobilje in Trzin (NIJZ, 2022a, NIJZ, 2022b). Pričakovali bi, da je največ obolelih otrok v občinah, ki so večja, razvitejša in posledično bolj onesnažena, vendar pa je več dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in potek bolezni.

Primerjava podatkov Slovenije s podatki nekaterih držav v Evropi kaže, da je bil leta 2019 največji delež ljudi z astmo na Finskem (9,4), sledi ji Nemčija (8), Norveška (7,9) in Francija (7,8). 

Novejše raziskave kažejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku z delci PM10 in povečano pogostnostjo astme pri otrocih, predvsem tistih, ki živijo v bližini prometne ceste. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Traffic-Related Air Pollution, 2010). V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 12 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh astem.

Kratkotrajna izpostavljenost ozonu, dušikovemu dioksidu, žveplovemu dioksidu, PM2,5 in TRAP naj bi povečala tveganje za poslabšanje simptomov astme. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževanju zraka, zlasti onesnaževanju zraka zaradi prometa (ang. TRAP - Traffic-related air pollution), prispeva k novonastali astmi tako pri otrocih kot pri odraslih (Guarnieri, M., & Balmes, J. R., 2014).

Slika ZD02-0: Tveganje za astmo pri otrocih glede na bivanje v bližini prometne ceste

http://kazalci.arso.gov.si/sites/default/files/charts/migrated_charts/graph_8019_sl.jpg

Vir: McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ. Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72

Tveganje za nastanek astme ne predstavlja samo onesnaženost zunanjega zraka in bivanje v neposredni bližini ceste, ampak tudi notranji zrak. Nekatera glavna onesnaževala zraka v zaprtih prostorih vključujejo radon (radioaktivni plin, ki nastane v tleh), tobačni dim, pline ali delce iz izgorevanja goriv, kemikalije in alergene. Ogljikov monoksid, dušikovi dioksidi, delci in hlapne organske spojine najdemo tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Otroci, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo, so bolj izpostavljeni tveganju za nastanek astme. Otroci, ki so izpostavljeni alergenom v notranjem okolju imajo nekajkrat večje tveganje za nastanek astme in alergij v primerjavi z ostalimi otroci. Pri razvoju astme ima veliko vlogo spol - dečki namreč največkrat zbolijo pred puberteto, deklice pa predvsem v času pubertete in zgodnje odraslosti (Soto-Ramirez, 2013).

Izpostavljenost alergenom lahko sproži astmatični napad ali poslabša astmo. Pomembni dejavniki, ki poslabšajo simptome astme so tudi ponavljajoče se respiratorne infekcije, določena prehrana in zdravila ter kajenje (vključno z vdihavanjem dima) (Stankiewicz-Choroszucha et al. 2011).

Pri razvoju astme v otroški dobi so pomembni  še nekateri drugi dejavniki, kot so na primer dojenje, prehrana matere in/ali otroka in razvoj alergij na hrano, debelost v zgodnjem otroštvu, ne nazadnje pa tudi samo zavedanje o bolezni, psihosocialni dejavniki in dejavniki v družini. Znanstveniki so dokazali, da je razvoj astme in alergij odvisen tudi od letnega časa, v katerem se otrok rodi. Otroci, rojeni jeseni in pozimi so podvrženi višjemu tveganju za razvoj astme in alergij. Na razvoj astme lahko vplivajo tudi nekatere bolezni matere v času nosečnosti (Hakimek  in Tripodi, 2013). 

Pravilno zdravljen bolnik z astmo in alergijskimi boleznimi lahko bolezen nadzoruje in živi normalno življenje. Za preprečevanje poslabšanja astme in alergijskih bolezni je zelo pomembno preventivno ravnanje, s katerim zmanjšamo izpostavljenost pogostim dejavnikom tveganja. Boljša kakovost zraka zmanjša stopnjo vnetja dihalnih poti pri otrocih z astmo in s tem se bolezen izboljša (Renzetti G. et al., 2009).


Cilji so povzeti po: Sedmi okoljski akcijski program EU - Decision No 1386/2013/EU of the European Parliament and of the Council of 20 November 2013 on a General Union Environment Action Programme to 2020 ‘Living well, within the limits of our planet’, Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004))

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 2010-2021 oz. povprečje 2016-2020. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Pri deležu sprejemov otrok (0-14 let) v bolnišnico zaradi astme in deležu sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine gre za razmerje med številom hospitacij otrok zaradi astme in številom otrok glede na določeno starost,  v upravnih enotah, pomnoženo s 100. Razlika med njima je ta, da prvi prikazuje starost od 0 do 14 let, drugi pa starost deli na razrede. Število bolnišničnih obravnav  zaradi  astme  pri  otrocih  in  mladostnikih  starih  med  0  in  19  let, je preračunan na 1000 prebivalcev, po občinah v Sloveniji.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

 

 

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež sprejemov otrok (0-14 let) v bolnišnico zaradi astme

 

 

 

%

NIJZ, 2022a

 

2010 - 2021

 

Letno

13.8.2022

da

Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine

2021

Število bolnišničnih obravnav  zaradi  astme  pri  otrocih  in  mladostnikih  starih  med  0  in  19  let  (na  1.000) po občinah

Stopnja na število prebivalcev

NIJZ, 2022b; Zdravje v občini, 2022

2016-2020

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za leto 2019. Podatke na letni ravni zbira EUROSTAT.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Odrasle osebe, ki poročajo o kronični bolezni (astma), glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Prikazane so države članice EU.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Delež ljudi z asto, EU

%

EUROSTAT

2019

 

letno

13.10.2021

 

 

Drugi viri in literatura

  1. Brunekreeft B., 2002. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, October 2002, 1233 – 1242.
  2. Cohen A.J. et al, 2004. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433.
  3. ENHIS, 2007. Prevalence of asthma and allergies in children. Europe, World Health Organization.
  4. EUROSTAT, 2021. Persons reporting a chronic disease, by disease, sex, age and educational attainment level. Luxembourg, EUROSTAT.
  5. Guarnieri, M., & Balmes, J. R., 2014. Outdoor air pollution and asthma. Lancet (London, England), 383(9928), 1581–1592. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(14)60617-6
  6. Hakimeh D, Tripodi S., 2013. Recent advances on diagnosis and management of childhood asthma and food allergies, Italian Journal of Pediatrics. 2013;39: 80-94.
  7. Health Effects Institute, 2010. Traffic-Related Air Pollution. A Critical Review of the Literature on Emissions, Exposure, and Health Effects. Boston, Health Effects Institute
  8. ISAAC Steering Committee, 1998. Worldwide variation in prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis and atopic eczema: ISAAC. Lancet, 1998, 351:1225-1232.
  9. Kim, B.J., Hong, S.J., Anbient Air pollution and allergic diseases in children.Korean J Pediatr,2012; 55(6):185-92.
  10. Marshall, G.D, 2004. Internal and external environmental influences in allergic diseases. Journal of the American Osteophatic Association, 104(Suppl 5):S1-6.
  11. McConnell, R., Berhane, K., Yao, L., 2006. et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72.
  12. McConnell, R., Berhane, K., Yao, L., Jerrett, M., Lurmann, F., Gilliland, F., Künzli, N., Gauderman, J., Avol, E., Thomas, D., & Peters, J., 2006. Traffic, susceptibility, and childhood asthma. Environmental health perspectives, 114(5), 766–772. https://doi.org/10.1289/ehp.8594
  13. NIJZ, 2022a. Sprejemi v bolnišnico, 2021. Ljubljana, NIJZ.
  14. NIJZ, 2022b. Zdravje v občini, 2022. Ljubljana, NIJZ. (Dosegljivo na: https://obcine.nijz.si/tematske-karte/2022/)
  15. Soto-Ramirez N. et al. 2013. Epidemiologic Methods of Assessing Asthma and Wheezing Episodes in Longitudinal Studies: Measures of Change ad Stability. Journal of Epidemology. 3013; 23(6): 299-410.
  16. Stankiewicz- Choroszucha, B.L., 2011. et al. Consequences of smoke inhalation in the epidemology of allergic diseases in Poland project (ECAP).Ann of Agricult and Environment Med. 2011; 18(2):429-28.
  17. Šuškovič, S., Košnik, M., 2006. Strokovna izhodišča za smernice za obravnavo bolnika z astmo, Zdravniški Vestnik 2006.
  18. WHO, 2006. Asthma. Geneva, World Health Organization, 2006. Fact sheet No. 307. (7 March 2007).


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER