Kazalec prikazuje delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine (0-4 leta, 5-9 let in 10-14 let). Podatki zajemajo obdobje 2002-2013 ter mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Za potrebe primerjave z EU so v kazalcu podani tudi podatki o prevalenci astme in alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah EU za obdobje 1999-2004. Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010).

Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Izpostavljenost različnim tako imenovanim sprožilcem astme ( virusi, tobačni dim, onesnažen zrak, pršice, plesni) (Hakimek  in Tripodi, 2013)  povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Šuškovič in Košnik, 2006). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998). Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo. Otroci, ki so izpostavljeni alergenom v notranjem okolju imajo nekajkrat večje tveganje za nastanek astme in alergij v primerjavi z ostalimi otroci. Pri razvoju astme ima veliko vlogo spol, namreč, dečki največkrat zbolijo pred puberteto, deklice pa predvsem v času pubertete in zgodnje odraslosti. (Soto-Ramirez, 2013)

Izpostavljenost alergenom lahko sproži astmatični napad ali poslabša astmo. Najpomembnejši alergen v bivalnih prostorih je hišni prah oziroma pršica. K njenemu razvoju pomembno vpliva nivo relativne vlage, ki mora biti večji od 50 %, prisotnost preprog, volnenih materialov in podobne opreme bivalnih prostorov. Izpostavljenost visokim koncentracijam pršice v notranjih prostorih dvakrat poveča verjetnost razvoja preobčutljivosti pri otrocih in s tem vpliva na razvoj astme. Pri otrocih z astmo, ki so preobčutljivi za pršico, le-ta sproži poslabšanje astme. Poleg pršic so pomembni alergeni tudi plesni in izločki hišnih živali. Prve najdemo predvsem v vlažnih in slabo prezračenih prostorih, druge pa tam, kjer so hišne živali. Vlaga povzroča rast spor in s tem plesni. Te dražijo dihalne poti, povzročajo vnetja ter nastanek preobčutljivosti, kar lahko povzroči astmo ali sproži njeno poslabšanje. Svetovna zdravstvena organizacija je zaključila, da plesni povzročajo pri otrocih kašelj, piskanje v pljučih in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju imajo večje tveganje za razvoj astme in sicer od 1,5 – 2,2 krat več v primerjavi z otroci, ki živijo v primernem bivalnem okolju.

Kajenje tobaka  je smrtno nevarno in je edini okoljski faktor, ki se  mu zavestno lahko izognemo. Tobak deluje tudi kot alergen in ima sposobnost proizvesti specifična IgE protitelesa, ki so tudi povzročitelji alergijskih bolezni, vključno z astmo, tudi pri otrocih. Poleg izpostavljenosti ostalim alergenom, so ponavljajoče se respiratorne infekcije, določena prehrana in zdravila ter kajenje (vključno z vdihavanjem dima) pomembni faktorji, ki poslabšajo simptome astme. V svetu obstaja ogromen delež pasivne izpostavljenosti otrok tobačnemu dimu. Na Poljskem so objavili študijo, ki je pokazala, da je vsak dan izpostavljeno tobačnemu dimu tako doma kot na javnih mestih, 4 milijone poljskih otrok. Substance tobaka dražijo dihalne poti. Vsebujejo snovi, ki skrčijo dihalne poti in povzročajo kašelj ter snovi, ki onemogoča samoočiščevalne mehanizme dihalnih poti, kar vodi k pogostejšim okužbam (Stankiewicz-Choroszucha et al. 2011).

Pri razvoju astme v otroški dobi so pomembni  še nekateri drugi dejavniki, kot so na primer dojenje, prehrana matere in/ali otroka in razvoj alergij na hrano,  debelost v zgodnjem otroštvu, ne nazadnje pa tudi samo zavedanje o bolezni, psihosocialni dejavniki in dejavniki v družini. Znanstveniki so dokazali, da je razvoj astme in alergij odvisen tudi od letnega časa v katerem se otrok rodi, namreč otroci rojeni v jeseni in pozimi, imajo višje tveganje za razvoj astme in alergij.  Tudi bolezni matere v času nosečnosti naj bi imele vpliv na razvoj astme (na primer zdravljenje matere s proti-parazitnimi zdravili) (Hakimek  in Tripodi, 2013).  

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2006) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. Število otrok z astmo je v Evropi v zadnjih nekaj letih zraslo za približno 0,5 % letno, v Avstriji pa za približno 1%, kar je zaradi geografskih in kulturnih značilnosti primerljivo tudi s Slovenijo. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2002 okoli 15 % otrok z astmo, podatkov o otrocih z ostalimi alergijskimi boleznimi pa ne poznamo.

Pri primerjavi z evropskimi državami je bilo največ otrok z astmo v starosti 6-7 let, v Veliki Britaniji - več kot 20 % in v starosti 13-14 let, več kot 25 %. Najmanjše število bolnikov z astmo v obeh starostnih skupinah v istem obdobju je bilo v Albaniji (<5%). Do razlik med državami lahko prihaja zaradi različnega načina življenja, prehranskih navad, socio-ekonomskih razlik ter okoljskih ali podnebnih dejavnikov. Tudi ozaveščenost o bolezni lahko vpliva na število bolnikov. Podatki o obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 – 2004 so podani na sliki ZD2-3 (ENHIS, 2007).

V Sloveniji so na voljo podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme in ostalih dihalnih obolenj. Največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok je v Ljubljani in Mariboru. Delež sprejemov v bolnišnico v letih 2002 do 2013 zaradi astme, je pri otrocih starih 0-4 let, 0%-1,8 %, pri otrocih, starih 5-9 let 0 %-1,5 %, pri otrocih, starih 10-14 let, pa 0 %-1,1 % (NIJZ RS, 2015). Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar kaže na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro vodeni ambulantno in prejemajo ustrezno terapijo, kar preprečuje tako poslabšanje astme, da bi bila potrebna hospitalizacija.

Prevalenca alergijskih bolezni narašča povsod po svetu, predvsem pa v razvitih državah, kar je fenomen, ki ga največ lahko pripisujemo onesnaženemu okolju in škodljivem delovanju le tega na fetus že v času nosečnosti (Hakimek  in Tripodi, 2013).  Med okoljskimi faktorji, je onesnaženje okolja zaradi prometa verjetno največja grožnja za zdravje otrok. Življenje blizu večjih cest je povezano z večjo hospitalizacijo otrok zaradi astme, znižanjem funkcije pljuč in povečano prevalenco in resnostjo kašljanja in alergijskega rinitisa. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 12 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh PM₁₀ in stopnja ozona v zraku sta najpogostejša  onesnaževalca zraka, ki povzročata škodljive učinke na zdravje. Mehanizem, ki povzroča  te učinke, lahko pripišemo oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo reaktivne snovi (radikali), ki lahko poškodujejo dedno zasnovo(Kim B.J., Hong S.J., 2012).