Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2022 zaradi znatno večje količine dopolnjenih hladiv močno povečali. To je predstavljalo velik odmik od indikativnega ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2022 nižji za 17 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 55 %.

Uspešnost EU držav na področju eko inovacij (Eco-innovation index) spremlja sestavljen indeks, ki vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. S časom se vrednosti kazalca postopno izboljšujejo in kažejo na postopen napredek indeksa eko inovacij, še vedno pa ostajajo pod povprečjem EU. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.