[TU01] Razvoj in razporeditev turizma
Ključno sporočilo
Število ležišč, predvsem pa število prenočitev v obravnavanem obdobju (1992–2008) vseskozi narašča. Največ prenočitev je v poletnih mesecih, ko je največ turistov v obmorskih krajih, le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških krajih. V zimskih mesecih pa po številu prenočitev prednjačijo zdraviliški kraji.
Definicija
Kazalec prikazuje razvoj turizma v Sloveniji z gibanjem števila razpoložljivih ležišč in števila prenočitev turistov ter njihovo časovno razporeditev glede na tip turističnih krajev.
Grafi
Statistični letopisi 1996-2002, Statistični urad RS; SI-STAT, Statistični urad RS, 2009
| 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| prenocitve | indeks (1992 = 100) | 100 | 106 | 115 | 115 | 114 | 125 | 123 | 119 | 132 | 140 |
| ležišca | indeks (1992 = 100) | 100 | 104 | 105 | 102 | 108 | 111 | 111 | 110 | 110 | 111 |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | |||||
| prenocitve | indeks (1992 = 100) | 144 | 147 | 149 | 149 | 151 | 162 | 165 | |||
| ležišca | indeks (1992 = 100) | 112 | 112 | 110 | 110 | 113 | 115 | 116 |
SI-STAT, Statistični urad RS, 2009
| mesec | I | II | III | IV | V | VI | VII | VIII | IX | X | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| zdraviliški | število (v 1000) | 177 | 202 | 193 | 204 | 238 | 226 | 307 | 357 | 230 | 224 |
| obmorski | število (v 1000) | 45 | 71 | 99 | 117 | 164 | 234 | 409 | 417 | 205 | 124 |
| gorski | število (v 1000) | 169 | 175 | 103 | 64 | 148 | 174 | 343 | 377 | 157 | 77 |
| drugi | število (v 1000) | 96 | 94 | 110 | 134 | 156 | 158 | 210 | 216 | 159 | 135 |
| mesec | XI | XII | |||||||||
| zdraviliški | število (v 1000) | 203 | 192 | ||||||||
| obmorski | število (v 1000) | 83 | 65 | ||||||||
| gorski | število (v 1000) | 35 | 104 | ||||||||
| drugi | število (v 1000) | 100 | 131 |
Cilji
Vključitev in usmerjanje vsebin varstva biotske raznovrstnosti v vse sektorje, zlasti s področja rabe naravnih dobrin, urejanja prostora in urejanja voda ter v regionalni razvoj in turizem.
Komentar
Po upadu števila turistov in turističnih zmogljivosti v Sloveniji ob osamosvojitveni vojni se turizem od leta 1992 glede na število razpoložljivih ležišč za turiste, predvsem pa glede na število turističnih prenočitev v Sloveniji krepi. Leta 2008 so turisti na njim namenjenih 83.157 ležiščih prespali 8.411.688 noči, kar pomeni, da so bila ležišča povprečno zasedena skoraj četrtino leta (101 noč). Razporeditev prenočitev preko leta pa kaže, da so zasedena predvsem v poletnih mesecih, ko je največ turistov v slovenskih obmorskih krajih (avgusta 2008 je bila tam skoraj tretjina vseh turističnih prenočitev), le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških. Povečana zasedenost obstoječih ležišč pomeni manjši prostorski pritisk in večji pritisk na druge naravne vire, predvsem zaradi izrazitega letnega turističnega viška.
Razvoj turizma lahko obremenjuje okolje predvsem z večjimi količinami uporabljene pitne vode, odpadnih voda in odpadkov, s pritiskom na rabo zemljišč za turistične objekte ter z emisijami plinov in drugimi posledicami prometa, ki nastanejo zaradi turizma. Posebno občutljivo je razmerje med veliko biotsko raznovrstnostjo mnogih predelov Slovenije, ki je skupaj s pojmom »naravne lepote« izpostavljena kot ena izmed ključnih delov slovenske turistične ponudbe. Na drugi strani pa so pritiski, ki jih turizem povzroča naravnim lepotam, predvsem v občutljivih habitatnih tipih, kot so npr. kraške jame ali območja, kjer se razmnožujejo na motnje občutljive vrste.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 – 2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- 1992–2002: uporabljeni podatki Statističnega urada RS, objavljeni v Statističnih letopisih RS 1996-2002
- 2003–2008: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Ekonomsko področje > Turizem > Nastanitvena statistika po občinah > Prenočitvene zmogljivosti po občinah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno in Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno; Nastanitvena statistika po vrstah turističnih krajev > Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev, nekaterih pomembnejših krajih, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, mesečno
Skrbnik podatkov: Statističnu urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 8. 5. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o zmogljivosti nastanitvenih objektov (število sob in ležišč) ter o prihodih in prenočitvah turistov Statističnemu uradu RS vsak mesec sporočajo podjetja, družbe in druge organizacije, ki turistom ponujajo nastanitev ali jim to storitev samo posredujejo, pa tudi občani, ki oddajajo zasebne turistične sobe. Podatki temeljijo na popolnem zajetju.
Metodologija obdelave podatkov: Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).
Kot turistični kraj se obravnava kraj, ki ponuja:
– privlačne možnosti za bivanje (naravne lepote, zdravilni vrelci, kulturnozgodovinski spomeniki, kulturne, zabavne in športne prireditve itn.),
– komunikacijske možnosti (možnost dostopa, prometne zveze itn.),
– sprejemne možnosti (namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, pa tudi parki, sprehajališča, kopališča ipd.).
Kraji, ki po omenjenih merilih sodijo med turistične, so naprej razvrščeni v naslednje skupine:
– zdraviliški kraji (kraji, za katere je znanstveno, medicinsko ali izkustveno ugotovljen zdravilni učinek termalnih ali mineralnih voda ali drugih geološko-mineraloških sestavin. Sem spadajo klimatska, mineralna in termalna zdravilišča, ki imajo praviloma tudi ustrezne objekte za zdravljenje in rehabilitacijo obiskovalcev),
– obmorski kraji (kraji vzdolž morske obale),
– gorski kraji (praviloma kraji, ki ležijo na nadmorski višini nad 500 metrov ali na območju gore) in
– drugi kraji (kraji, ki so privlačni zaradi podnebnih razmer, kulturnozgodovinskih spomenikov ipd., kraji ob rekah in jezerih in drugi, ki jih ne moremo uvrstiti med prej navedene, ter glavno mesto Slovenije – Ljubljana).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so uradni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):/
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1