Ključno sporočilo
Bad

Delež prisotnih invazivnih tujih vrst (ITV) (npr. Robinia pseudacacia, Ailanthus altissima, Buddleja davidii, Erigeron annuus) v zadnjem desetletju kaže naraščajoč trend. Povečanje deleža ITV je očiten vzdolž velikih nižinskih rek Save, Mure in Drave, prav tako tudi ob Kolpi. Višji predeli Slovenije, predvsem Alpe in dinarski svet, imajo zaenkrat še zelo malo ali nič ITV, vendar pa je prav izrazito povečanje deleža na zahodni meji dinarskega sveta zaskrbljujoče. Žarišča širjenja novih tujerodnih vrst so predvsem okrasni vrtovi z zgostitvijo v najbolj urbaniziranih nižinskih predelih. Ukrepanje proti posameznim ITV je šele zastavljeno in bomo uspeh ukrepov lahko ocenjevali šele v prihodnosti.


Invazivne tujerodne vrste (ITV) so z naravovarstvenega stališča predvsem tiste tujerodne vrste, ki se spontano širijo v novem naravnem ali polnaravnem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje/spremembe v delovanju ekosistema.

Kazalec prikazuje spreminjanje deleža ITV vrst primerjalno po obdobjih, na podlagi razpoložljivih podatkov. Za prikaz deležev so bili vzeti razpoložljivi podatki iz obdobja zadnjih 60 let, torej 1961-2021, primerjalni nizi podatkov pa za obdobja 1961-1991 in obdobje 1991-2021 (skupno okoli 430.000 podatkov), iz katerih so bile obravnavane invazivne in potencialno invazivne rastlinske vrste po Jogan & al. 2012.


Grafi

Slika NB09-1: Kumulativno število na območju današnje Slovenije med leti 1750 in 2010 zabeleženih tujerodnih naturaliziranih vrst (zeleno) z dodano eksponencialno krivuljo trenda (črtkano) ter kumulativno število ITV
Viri:

Podatkovna zbirka: Flora Slovenije, 2022

Slika NB09-2: Spreminjanje deleža invazivnih vrst v flori kvadranta (35 km2) med obdobjema 1987-1996 in 1997-2006. (Z rdečo barvo je označen povečan delež, s črno zmanjšan.)
Viri:

Podatkovna zbirka: Flora Slovenije, 2022


 
Prikaži podatke

Cilji

  • preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (ITV) oziroma obvladovanje njihovega vnosa in širjenja,
  • do leta 2020 bodo ITV in njihove poti vnosa prepoznane,
  • do leta 2025 bodo ITV in njihove poti vnosa obvladovane.

Tujerodne invazivne vrste (ITV) so med največjimi grožnjami upadanja biodiverzitete v svetovnem merilu, povzročajo pa tudi ogromno ekonomsko škodo (EEA 2015). Delež prisotnih ITV v zadnjem desetletju kaže vse bolj naraščajoč trend, ki se pravzaprav stopnjuje vsaj od druge polovice 19. stoletja dalje.

Res je, da je v zadnjih desetletjih večja tudi naša pozornost na tujerodne vrste, a podoben interes se je kazal tudi v drugi polovici 19, stoletja, ko se je dejansko hitro povzpelo število zaznanih tujerodnih vrst, ki je kasneje navidezno stagniralo. Ponovno se je večji interes za tujerodno floro pojavil po 2. svetovni vojni. A kljub stopničastemu videzu kumulativne krivulje znanih tujerodnih rastlinskih vrst je dolgoročni trend razločen: kaže na eksponencialno rast števila.

K povečevanju števila tujerodnih vrst so prispevali različni dejavniki: vse večja globalizacija trgovine in sproščanje mednarodnega trgovanja s hortikulturnimi vrstami, velike spremembe v kmetijski praksi, do neke mere pa gotovo tudi vse bolj turbulentna meteorološka dogajanja, ki povzročajo ruderalizacijo tudi v naravnem prostoru, kar pa ustreza širjenju številnih ITV.

Delež prisotnih ITV, zabeleženih v zadnjih treh desetletjih, je torej opazno večji kot v enakem obdobju pred tem (rdeči krogci), medtem ko je kvadrantov, kjer se je delež invazivnih vrst zmanjšal, bistveno manj (prazni krogci). Velikost krogca je sorazmerna z razliko med deležema, kar hkrati pomeni, da so kvadranti z enakim deležem ITV prej in po tem navidezno brez ITV, saj je trend 0. Opazno je prevladujoče povečanje deleža ITV v zadnjem obdobju. Mednje so se uvrstile nekatere vrste, ki so bile v preteklosti le neškodljive tujerodne, lokalno naturalizirane, nato pa je prišlo do nenadne invazivnosti, npr. metuljnik (Buddleja davidii), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), sivi dren (Cornus sericea), ameriška barvilnica (Phytolacca americana).

Tak trend je sicer pričakovan, a vendar zaskrbljujoč, pri čemer pa nekaj navideznega upada deleža ITV v resnici niti ne prikazuje realnega stanja, ampak je rezultat neenakomerne stopnje obdelanosti flore v posameznih kvadrantih v predhodnem obdobju.

Od konca leta 2014 v vseh državah članicah velja Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V skladu s to uredbo morajo države članice EU izvajati ukrepe za ITV, ki zadevajo Unijo (anon. 2014).

Več o stanju razširjenosti teh rastlinskih vrst in ukrepih zanje v Pregledu stanja razširjenosti invazivnih tujerodnih rastlin, ki zadevajo Evropsko unijo, v Sloveniji.

Posebnega nacionalnega seznama ITV, za katere bi bilo treba izvajati ukrepe, v Sloveniji še nimamo. Na nacionalni ravni so ukrepi predvideni za škodljive rastline iz rodu Ambrosia, katerih odstranjevanje je predvidel predpis iz leta 2010 (anon. 2010).

 

Razširjenost in številčnost ITV, ki zadevajo Unijo, ki so v Sloveniji že splošno razširjene, se kljub nekaterim ukrepom še naprej povečujeta, kar je zaskrbljujoče, medtem ko so bili v zadnjem desetletju, predvsem pa v zadnjih petih letih narejeni pomembni koraki pri preprečevanju nadaljnjega širjenja in odstranjevanja ITV rastlin, ki se v Sloveniji pojavljajo posamič. Tako smo na dobri poti k popolni odstranitvi kudzuja (Pueraria lobata) in orjaškega dežena (Heracleum mantegazzianum), omejuje se tudi širjenje sirske svilnice (Asclepias syriaca) v naravi. Iz narave je že odstranjen ameriški lizihiton (Lysichiton americanus) (Kristanc & al. 2022).

 


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

 

Cilji povzeti po :

Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30): preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst oziroma obvladovanje njihovega vnosa in širjenja.

 

Strateški načrt ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (del NPVO) Cilj 3:

  • Do leta 2020 bodo ITV in njihove poti vnosa prepoznane.
  • Do leta 2025 bodo ITV in njihove poti vnosa obvladovane.

 

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izdelava kazalca je prvi ponovljeni poskus po 15 letih. Kot vhodni podatki so služili razpoložljivi podtaki o razmeroma lahko prepoznavni skupini vaskularnih rastlin. Grupirani so v daljša časovna obdobja ter prikazani z ustreznim rasterskim modelom, ki do neke mere prikrije lokalno in časovno pristranskost vzorčenja.

Surove vhodne podatke je tako predstavljalo okoli milijon podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije.

Trenutno stanje tujerodne flore v Sloveniji ocenjujemo na podlagi pregleda, napravljenega v okviru projekta Neobiota Slovenije (Jogan & al. 2012), kjer se je med drugim tudi za rastlinske vrste zbralo dotedaj razpoložljive podatke ter ocenilo stopnjo naturaliziranosti (od prehodnega pojavljanja vse do invazivnosti) posameznih tujerodnih vrst. Celo v kratkem obdobju po zaključku tega projekta se je situacija z nekaterimi tujerodnimi vrstami že poslabšala, iz neškodljivih naturaliziranih so postale vsaj lokalno invazivne, podobni trendi pa so pričakovani tudi v bodoče.

Vhodni podatki za izračun trenda med dvema zaporednima tridesetletnima obdobjema so upoštevali vrste, ki so bile kot invazivne ali potencialno invazivne prepoznane v okviru projekta Neobiota (Jogan & al. 2012) ter nekaj nadaljnjih vrst, ki se jim je status spremenil v zadnijh nekaj letih.

Z vključitvijo nekaterih nadaljnjih podatkovnih nizov bi se seveda kvaliteta prikaza nekoliko izboljšala, a vsebinsko se podatkovni nizi v veliki meri prekrivajo, v vsakem primeru pa bi sumarni trendi ostali enaki. Vključitev drugih podatkovnih nizov ima tudi več znanih ali pričakovanih težav, ki jih v kratkem času ni bilo mogoče rešiti. Zahtevali bi dolgoročno sistemsko reševanje, vsaj del rešitve bodo gotovo ponudili rezultati tekočega projekta Life Narcis. Tako je na primer nekaj pomembnih podatkovnih virov na nekaterih javnih inštitucijah preprosto nedostopnih, saj raziskave, iz katerih izvirajo podatki, niso bile namensko financirane. Druga težava je s podatki na portalu invazivke.si, ki se po nekaj konkretnih preverjanjih na terenu niso pokazali kot zanesljivi in bo za ovrednotenje teh podatkov v bodoče potrebno še veliko dela. Enako pa velja tudi za vse podatke napaberkovane iz projektov ljudskega raziskovanja (=citizens' science), za katere se je prav pri tujerodnih rastlinskih vrstah pogosto pokazalo, da se podatki nanašajo na gojene rastline.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec je pripravljen na podlagi seznama invazivnih in potencialno invazivnih vrst (Jogan & al. 2012), čemur je sledilo ustrezno taksonomsko ovrednotenje, povezava z razpoložljivimi taksonomskimi imeni in agregiranje hierarhično podrejenih taksonov ter izločanje podvojenih podatkov. Kazalec je zasnovan tako, da je ponovljivo merljiv in primerljiv s kazalcem vrstnega bogastva in spreminjanjem deleža ogroženih vrst v flori kvadranta.

Zaznani trend razlike v zabeleženih ITV med dvema upoštevanima obdobjema je po pričakovanju pozitiven, število se je načeloma na posameznem območju povečalo, vendar pa imamo v več kvadrantih navidezno negativen trend. Tega lahko razložimo z neenakomernostjo vzorčenja v različnih predelih Slovenije v različnih obdobjih in ga žal ne moremo interpretirati kot (lokalnega) izboljšanja stanja.

 

Mednarodna primerjava:

Stanje zgostitve pojavljanja ITV je čisto primerljivo z drugimi državami (npr. BfN 2008, Martini & al. 2012), vendar se moramo zavedati, da je kvaliteta vhodnih podatkov med državami in območji lahko precej neprimerljiva. Tako na primer ponekod v zahodni in severni Evropi floristične podatke osvežujejo z desetletnim ciklom in je pokritost države odlična (npr. Velika Britanija, Švica, Nemčija), drugod si osveževanja podatkov preprosto ne morejo privoščiti, a je vsaj enkratna kumulativna pokritost solidna (npr. Madžarska, Poljska, Slovenija), ali pa je floristična pokritost države tako zelo vrzelasta, da niti kumulativni podatki ne dajo dobre slike pokritosti (npr. Hrvaška).

Odločitev o izboru časovnih intervalov je arbitrarna, dolžina intervala pa v veliki meri odvisna od dinamike osveževanja podatkov, ki pa je, kot omenjeno, izredno različna.

 

Od konca leta 2014 v vseh državah članicah velja Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 43 z dne 4. 11. 2014 str. 317). V skladu s to uredbo morajo države članice EU izvajati ukrepe za ITV, ki zadevajo Unijo (anon. 2014).

 

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

kumulativno spreminjanje števila zaznanih tujerodnih vrst v flori Slovenije

število vrst

podatkovna zbirka Flora Slovenije CKFF

1760-2021

grupirani na leto (oziroma desetletje) prvega podatka za posamezno vrsto

lahko letno, a s časovnim zamikom 10 let, da se vsi podatki zberejo in uredijo

2021

da

Spreminjanje deleža invazivih vrst v flori kvadranta (35 km2

%

podatkovna zbirka Flora Slovenije CKFF

1961-1991 in 1991-2021.

npr. konec leta za preteklo leto

10 let

2021

 pogojno

 

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2/3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2/3

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Nadaljnji komentar

- Gonilne sile

Globalizacija s skorajda neomejeno prosto trgovino

Vse večja ponudba tujerodnih vrst s strani hortikulturne industrije

Neusklajenost sektorskih politik (hortikultura, kmetijstvo, narava)

Povečevanje turbulentnosti meteoroloških dogodkov in posledično povečevanje stresa za naravo

Odsotnost zavedanja javnosti o nevarnosti sproščanja tujerodnih vrst v naravo

Spreminjanje kmetijskih praks

Neobstoj in/ali začetna faza izvajanja predpisov za preprečevanje in obvladovanje ITV

- Obremenitve

Posredni vpliv na spreminjanje strukture in delovanja nekaterih ekosistemov, na primer poplavnih gozdov

Posredni vpliv na spreminjanje živalskih združb

Spremenjene razmere za rečno erozijo, spremenjene talne razmere, poškodovanje infrastrukture in zgradb, …

Nadaljnje frontalno širjenje v sosednje države

- Stanje

število ITV eksponencialno narašča

populacije ITV se širijo poredvsem po nižinah in eksponencialno rastejo

- Vplivi

Izpodrivanje avtohtone vegetacije

Vpliv na zdravje človeka preko peloda ali drugih škodljivih izločkov

- Odzivi

Večji globalni nadzor nad trgovino z rastlinskimi vrstami

Formalni nadzor nad ponudbo rastlinskih vrst s strani hortikulture

Usklajevanje sektorskih politik s ciljem nadzora in omejevanja širjenja ITV

Ozaveščevalne akcije o nevarnosti sproščanja tujerodnih vrst v naravo, ozaveščanje preko obveznega izobraževanja od vrtca dalje

Podpora vračanju trajnostnih tradicionalnih kmetijskih praks

Razvoj in implementaciija predpisov za nadzor nad ITV. Pomembne so tudi odločitve podjetij in posameznikov, npr. naložbe podjetij v nadzor nad onesnaževanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih.

 

Drugi viri in literatura

anon., 2010: Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, Uradni list RS, št. 63/10).

anon., 2014: Regulation (EU) No 1143/2014 of the European Parliament and of the Council of 22 October 2014 on the prevention and management of the introduction and spread of invasive alien species.

anon., 2020: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).

BfN (Federal agency for nature conservation), 2008: Nature data 2008. BfN Schriftenvertrieb im Landwitschaftsverlag. 356 pp.

EEA, 2015: The European environment, State and outlook 2015, Synthesis report. European Environment Agency, Copenhagen.205 pp.

Jogan, N., M. Bačič & S. Strgulc Krajšek (uredniki), 2012: Neobiota Slovenije, končno poročilo projekta. Oddelek za biologijo BF UL, Ljubljana. 272 pp.

Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. & al., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Martini, F. (ed.) & al., 2012: Flora vascolare della Lombardia centro-orientale I. Lint, Trieste. 602 pp.

Papež Kristanc, A., A. Dolenc, A. Štemberger Zupan & S. Rozman, 2022: Pregled stanja razširjenosti invazivnih tujerodnih rastlin, ki zadevajo Evropsko unijo, v Sloveniji (https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fministrstva%2FMOP%2FDokumenti%2FNarava%2FInvazivne-vrste%2FPorocilo_stanja_ITV_EU_rastlin_2021.docx&wdOrigin=BROWSELINK; 9.3.2022)

Podatkovna zbirka »Flora Slovenije«. CKFF , Miklavž na Dravskem polju. [stanje na dan 1. 5. 2007]

Wraber T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429.

Datum zajema podatkov

Related indicators